Zdravje psa

PROGRAM CEPLJENJA

V času cepljenja mora biti pes  zdrav. Priporočljivo je, da pred cepljenjem, ali najkasneje, ob prvem cepljenju, dobi zaščito proti notranjim zajedavcem.

OSNOVNA CEPLJENJA ZA PSA

• Psi so prvič cepljeni (parvoviroza, pasja kuga, kužni hepatitis, kužni kašelj  in leptospira) že pri vzreditelju. 

• Drugo cepljenje sledi čez 3-4 tedne, 

• tretje pa pri starosti 14-16 tednov. 

STEKLINA

• Med 12-16 tednom starosti se pse prvič cepi proti steklini. 

• Nato morajo biti psi proti steklini cepljeni še 2x,

• torej gre skupno za 3-letna zaporedna cepljenja. 

Če le-ta cepljenja opravimo brez zamude, sledi 2-letni premor. Cepljenje  proti steklini je obvezno na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (Uradni list RS, št. 139/06). Zelo pomembno pri cepljenjih je, da se ne zamudi predvidenega datuma cepljenja, saj lahko le na ta način ohranimo zadostno količino protiteles v organizmu psa in ga primerno zaščitimo, saj za večino teh bolezni NI zdravila. Redno cepljenje, zaščiti psa pred težko ozdravljivimi ali celo smrtno nevarnimi boleznimi. Nevarno za ljudi je steklina in leptospiroza.

TABELA PROGRAM CEPLJENJA

NOTRANJI ZAJEDAVCI:

Črevesna glista

Razvojni krog glist poteka pri večini vrst brez vmesnega gostitelja, jajčeca pridejo v okolje z iztrebki živali, se razvijejo v ličinko, žival jo nato zaužije z okuženo vodo, hrano ali lizanjem tal. Ličinke se vrnejo v črevesno sluznico, s krvjo pa lahko potujejo tudi v druge organe (pljuča, srce...). Manjše število ličink ne povzroč velikih težav, številčna naselitev pa lahko povzroči resno škodo (bruhanje, driska, brez apetita...). Človek se lahko okuži z črevesnimi glistami preko okolja, onesnaženega z iztrebki psov.

Pljučna glista

V pljuča se najpogosteje naselijo gliste vrste Angiostrongylus vasorum. Običajno okužbe minejo brez izrazitih kliničnih znakov, lahko pa imajo psi težave z dihanjem, kronično kašljajo in imajo izcedek iz nosu, redki primeri so pljučna motnja (strjevanje krvi).

Srčna glista

Posebno nevarna za psa je srčna glista ali dirofilarija. PRIKAZ ŽIVLJENSKEGA CIKLA SRČNE GLISTE

Z ličinkami te gliste lahko vašega psa s pikom okužijo okuženi tigrasti komarji, ki jih je največ v centralni Sloveniji ter ob morju in v Prekmurju.

Srčna glista lahko povzroči srčno popuščanje in je zdravljenje tega praktično nemogoče, pred odhodom na območja, kjer najdemo tigraste komarje, pomislite na tablete, za profilakso.

Zaščita v sezoni komarjev “Preventivo izvajamo pri vseh živalih, ki odhajajo na endemično območje,. Pri tistih, ki se na ta območja odpravljajo vsak konec tedna, je treba dati sredstva za zaščito prek cele sezone komarjev, in sicer enkrat mesečno. “Pri tistih, ki gredo enkratno, pa pred odhodom ali v desetih dneh po prihodu domov, če niso bili na okuženem območju več kot en mesec,”.

Znaki, ki kažejo na to da se je v psa naselila srčna glista:

Na začetku okužbe oziroma v fazi okužbe z ličinkami psi ne kažejo posebnih znakov, dokler se ličinke ne razvijejo v odrasle srčne gliste. Prav tako se znaki ne pokažejo pri vseh okuženih psih. Ob napredovanju bolezni lahko opazite pri psu: (občasno pokašljevanje (blagi znaki), hitro utrujenost (blagi znaki), izgubo apetita (hudi bolezenski znaki), oteženo dihanje (hudi bolezenski znaki), hujšanje (hudi bolezenski znaki), pospešen srčni utrip (hudi bolezenski znaki), apatičnost (hudi bolezenski znaki), nabiranje tekočine v trebuhu (hudi bolezenski znaki).

Trakulja

Trakulja za svoj razvoj potrebuje vmesnega gostitelja in so omejene samo na črevo. Odrasle trakulje odmetavajo odrivke z jajčeci, ki jih lahko opazimo tudi v blatu ali na dlaki ob zadnjični odprtini živali. Povzročajo srbež, zato se tudi žival drsa ali liže po zadnji plati. Prav tako se lahko človek okuži s trakuljo in sicer z slabo obdelanim mesom (prašiča ali goveda) ali pa z uživanjem jajčec, ki jih z iztrebki izločajo mesojede živali (psi, volkovi...)

Praživali

V črevesje zaidejo tudi enocelični organizmi. Ti niso opazni s prostim očesom (mikroskop), s pregledom blata. Ob okužbi povzročajo slabšo absorpcijo hranilnih snovi iz črevesja in dalj časa trajajočo drisko.

ZUNANJI ZAJEDAVCI:

Bolhe

Z bolhami se živali najpogosteje okužijo v naravi, na sprehodu ali preko drugih živali. V stanovanje jih lahko prinese tudi  mi sami ali smo jih prinesli z nekaterimi predmeti (npr.: izposojene/nove igrače za psa, ležišče za psa, izposojena pasja oblačila,…). . Človek je lahko tudi  gostitelj bolhe, še posebno takrat ko psa (gostitelja) ni prisotnega v stanovanju. Bolhe so najpogostejši in najbolj trdovratni zunanji zajedavec. 

Življenje bolhe je sestavljeno iz štirih razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, buba in odrasla žival, ki jo najboljše poznamo, ker jo vidimo s prostim očesom in ker skače. Samice bolh se neprestano hranijo s krvjo vašega psa. Istočasno kot se hrani tudi ustvarja bolšje iztrebke, ki jo ne svetli dlaki vidni kot črne pikice. Če daste te črne pikice pod vodo, bodo postale rdeče in to je 100% dokaz, da je to bolšji krvav iztrebek. Samica bolhe na psu in v stanovanju odlaga jajčeca. Jajčeca se z lahkoto odkotalijo po celotnem stanovanju. Prostori, kjer se pes pogosto zadržuje (posteljica, kavč, preproga,…) postanejo zaradi tega zelo gosto poseljeni z bolhami. 

Preventiva je boljša kot kurativa!!! Če pa že pride do invazije bolh, se dezinsekcije - deratizacije lotite takoj!!!

Bolhe v stanovanju in bolhe pri psu zatiramo istočasno. To je edina uspešna kombinacija, da se bolh uspešno znebimo v stanovanju in na psu. Če imate več psov in mačkov, je potrebno negovati vse kosmatince. Za zmago nad bolhami se je potrebno boriti z vsemi razvojnimi stopnjami. Uničiti moramo odrasle bolhe (kar je po navadi najlažje), znebiti se moramo jajčec (pobiti bolhe samice, da ne ležejo več jajčec), preprečiti moramo, da bi se iz jajčec razvile ličinke in preprečit moramo, da bi se ličinke zabubile. To je najtežje. Najti ličinke v bubi in jih uspešno pobiti, saj jih ne vidimo, samo predvidevamo lahko kje so. Prav tako, so bube zelo trdovratne in preživijo marsikaj zelo dolgo časa. 

Klopi

Ena izmed najbolj pogostih prenašalcev bolezni so klopi (anaplazmoza, borelioza in babezioza).

Anaplazmoza: Nenadna povišana temperatura, bruhanje, driska, utrujenost in spontane krvavitve iz različnih delov telesa. V večini primerov je bolezen samoomejujoča.

Babezioza: Poteka v akutni obliki s povečano telesno temperaturo, izrazito utrujenostjo in bledimi sluznicami. Povzročitelj napada rdeče krvne celice, kar privede do bolj ali manj izrazite slabokrvnosti

Borelioza: Psi redko izrazijo klinične znake bolezni. Ta se največkrat pokaže v kronični obliki, z različnimi oblikami šepanja.

Odstranjevanje klopov

Za odstranjevanje klopov uporabljajte izključno pinceto za klope, ki je za drobiž dosegljiva v vsaki trgovini s pasjo opremo. Hitro in v celoti lahko z njo odstranimo klopa, hkrati pa ga ne stiskamo, s čemer bi lahko pospešili vnos bakterij v telo psa.

Komarji

Komarji prenašajo srčno glisto (več si lahko preberete pri "Srčni glisti")

Garje

Garjavost je zajedavska kožna bolezen. Povzročajo jo pršice, ki jih imenujemo tudi garjavci. Poznamo (kožno in ušesno garjavost ter Demodikoza).

Kožna garjavost: Garjavec živi v zgornjih plasteh kože, vrta rove v kožo in povzroča težave pri vseh sesalcih, tudi pri človeku. Kožne spremembe so v obliki rdečkastih izpuščajev s krasto (hudo srbenje in izpadanje dlak).  Najprej se pojavijo na koži glave, smrčka, ušes, okoli oči in na komolcih. 

Ušesna garjavost: Naseljujejo sluhovod in kožo okoli uhlja. povzročajo vnetje zunanjega sluhovoda in so vidne kot črno rjave nesnage v ušesu, mikroskopsko pa so vidni zajedavci. Psi se praskajo po ušesih in otresajo glavo. Prenaša se iz živali na živali, ne pa tudi na ljudi.

Demodikoza: Živi v dlačnih mešičkih, lahko pa tudi v žlezah lojnicah. So stalni prebivalci kože psov ter običajno ne povzročajo težav, lahko pride do pretiranega razmnoževanja, pri padcu odpornosti psa ali pri mlajših psih.  Spremembe se pojavijo na glavi, okoli oči, na kotičkih ust in tačkah. Prenaša se iz živali na živali, ne pa tudi na ljudi.

Kako se zaščitimo pred zajedavci?

Pomembna je preventivna oskrba. Sredstva, ki so namenjena za mačke, niso vedno primerna tudi za pse.

Zaščita pred notranjimi zajedavci: 

PASJI MLADIČI ODRASLI PSI

NOTRANJI ZAJEDAVCI prvič pri 2 tednih, nato vsaka2 tedna Na 3 mesece

do 3 meseca starosti (živali v stiku z otroki/ enkrat mesečno)

SRČNA GLISTA Endemična območja : mesečno od maja do novembra Endemična območja : mesečno od maja do novembra

Potovanja do 1 meseca (po prihodu domov enkratna aplikacija) Potovanja do 1 meseca (po prihodu domov enkratna aplikacija)

največ v centralni Sloveniji ter ob morju in v Prekmurju

Zaščita pred zunanjimi zajedavci:

KOŽNI NANOS: 

pršila: Kratkotrajni čas delovanja, potrebno ponavljati na 10 do 14 dni

šamponi: Kratkotrajen čas delovanja, uporabni pri hudi invaziji bolh

ampule s tekočino: Zagotavljajo zaščito od 1 do 3 mesecev. Lahko za zunanje in notranje zajedavce. V roku 24 ur ne sme priti v stik z vodo, prav tako se ne smemo dotikati mesta aplikacije (previdnost pri otrocih). Lahko pride do kožne reakcije in možnosti izgube dlake. 

PERORALNA: Tablete, zagotavljajo zaščito od 1 do 3 mesecev. Lahko za zunanje in notranje zajedavce. Enostavna uporaba. Ne odganja žuželk in pršic. Lahko se pojavi alergija.

OVRATNICE:  Zagotavlja zaščito do 8 mesecev. Nekatere ovratnice so odporne na vodo. Lahko alergijska reakcija ob dotiku kože. Ni zaščite za notranje zajedavce.

Učinkovitejše so ampule  oz. tablete z zdravilnimi učinkovinami (Advantix, Frontline, Advocate, Stronghold, Nexgard, Foresto…).

Poleti se tako ljudje kot živali radi gibljemo na prostem. Toda v zelo vročih dneh moramo biti previdni: vročinska kap pri psih je nevaren pojav! Ogroženi so predvsem starejši psi in psi s prekomerno telesno težo, kratkonosi (brahicefali) psi in psi z gosto ali dolgo dlako ter psi s težavami s prekrvavitvijo. Načeloma pa lahko vročinsko kap utrpijo vsi.

Ne sprehajajte psov v vročini, poskusite iti sami bosi, pa boste občutili vročino asfalta, betona ipd. TEMPERATURA TAL

Pogosto se pojavlja pri psih, ki dobijo le po en obrok hrane na dan (gibanje po pobroku) in v primerih, ko je gibljivost želodca zmanjšana. Zasuk lahko povzroči tudi valjanje po hrbtu ali gibanje psa navzdol (tudi hoja po stopnicah navzdol).

Številni strokovnjaki svetujejo, naj psu v prvem letu njegove starosti ne pustimo hoditi po stopnicah in da ga naj raje dvignemo ter prenesemo čez njih, dokler povsem ne odraste. Prav tako, mu ne mečite žogico zelo daleč.

Močno pordela koža in izpadajoča dlaka sta lahko prva znaka resnih kožnih bolezni.

Ste pri svojem psu odkrili prhljaj ali se vaš pes vse pogosteje praska? Potem je čas, da mu natančneje pregledate kožo!

Pravilna nega za pasjo kožo

Stanje pasje kože je odvisno od številnih različnih dejavnikov, na primer od izbira pasje hrane, nege dlake, stresa in vzgoje psa.

Zakaj je ustrezna hrana pomembna, ko govorimo o kožnih boleznih?

Esencialne aminokisline in esencialne maščobne kisline, kot je linolna kislina, so z razlogom esencialne. Ker jih pes ne more tvoriti sam, jih mora prejeti na drug način. Le tako lahko oskrbi svojo kožo in druge organe z vitalnimi hranili. Če jih zaužije s hrano, mu pomagajo vzdrževati mišično maso in pridobivati energijo.

Zato bodite pozorni na dodatke v suhi ali mokri hrani. Omega 3 in Omega 6 maščobne kisline so dragocen vir za pasjo dlako, še posebej v hladno stiskani obliki.

Če psa hranite z metodo BARF, morate sami preračunati potrebe po hranilih za svojega psa. V nasprotnem primeru lahko simptomi pomanjkanja ali prevelikega zaužitega odmerka povzročijo hude spremembe na koži in v najslabšem primeru prizadenejo tudi druge organe.

V kolikor vaš pes že trpi za kožnimi boleznimi, mu lahko ponudite posebno hrano s sestavinami, ki oskrbujejo kožo. Te so še posebej bogate z sencialnimi maščobnimi kislinami!

Kakšen vpliv imajo življenjske razmere?

Sem spada tudi krtačenje dlake po sprehodu, s čimer razvozlate zavozlane dlake. Če je umazanija trdovratna, jo lahko iz dlake odstranite s pomočjo posebnih pasjih šamponov. Pretirano kopanje ali  nenehna vlažnost tačk, lahko vpliva na rast dlak in občutljvost kože.. Poleg tega je potrebna zadostna telesna vadba in učinkovita preventiva proti zajedavcem.

Najpogostejše kožne bolezni pri psih

Koža je največji pasji organ. Ker nanjo vplivajo prehrana (pomankanje sestavin v prehrani, alergije na hrano…) in raznoliki hormoni, obstajajo številne bolezni, ki vplivajo na zdravje kože.

Simptomi: Prepoznajte prve znake za kožne bolezni pri psih

Najpogostejši simptomi kožne bolezni pri psih so naslednji:

• Izpadanje dlake (alopecija) ali redčenje dlake

• Vnetje kože (dermatitis): Koža nabrekne, pordeči in postane topla. Če so prisotne bakterije, se pogosto izloča tudi gnoj. V kolikor bakterijsko vnetje kapsulira, nastane okrogel absces.

• Nastanek vnetljivih žarišč, ki se večkrat pojavijo

• Zadebelitev kože (keratoza)

• Praskanje in grizenje predelov kože

• Nastanek prhljaja

 Infekcijski vzroki

• Okužba z zajedavci: Pršice (npr. jesenska pršica, ušesna pršica, plenilska pršica, demodikoza), klopi, bolhe, uši, dirofilarije, lišmanijaza

• Bakterijske okužbe: najpogosteje bakterija staphylococcus pseudoin0termedius

• Kožne glive: Malassezia dermatitis, trihofitoza, sporotrihoza

• Virusne bolezni: Pasji papilomavirusi, prah (Canines Distemper Virus)

Neinfekcijski vzroki

• Hormonske motnje: Hipotiroidizem (hipotiroidizem), slabo delujoča nadledvična žleza (Cushingov sindrom)

• Tumorji: Skvamocelični karcinom, tumor mastocitov, limfosarkom, melanom

• Poškodbe: odprte rane, modrice, ugrizi, tujki

• Avtoimunske bolezni: Pemphigus foliaceus, eritematozni lupus,

• Podhranjenost in slaba nega kože

• Alergije na hrano ali okolje (atopijski dermatitis)

Prebavne težave so pri psih pogosta in povrhu vsega zelo neprijetna težava. Driska ali bruhanje lahko povzročijo različni vzroki:

• Nepravilno hranjenje (hranjenje prevelike količine hrane, hranjenje človeške hrane, preveč umetnih priboljškov)

• Menjava hrane (potrebno je postopno menjavanje hrane, da se prebavilo postopno prilagaja novim sestavinam)

• Alergija na hrano ali občutljivost (intoleranca) na določene sestavine v hrani 

• Zastrupitev s hrano (zaužitev pokvarjene hrane ali odpadkov)

• Zaužitev predmetov (npr. del igrače)

• Notranji zajedavci

• Bakterije, kot je Campylobacter – kampilobakter

• Virusna okužba

• Reakcija na zdravila

• Stres (strah, negotovost, novo okolje, novi lastniki, nov družinski član,..)

• Druge bolezni (kronično vnetje prebavil, bolezni ledvic ali jeter, rak na prebavilih)

Če driska traja dlje od 24 ur in vaš pes kaže še druge simptome, kot so bruhanje oz. je zelo nemiren, ga raje peljite k veterinarju. Veterinar lahko opravi podroben pregled, ugotovi vzrok driske in vam svetuje o nadaljnjih korakih zdravljenja.

Pravilna hrana

Prvo pomembno vprašanje v takšnih primerih se nanaša na hranjenje. Bolj kot je prebava občutljiva, pomembnejše je, da svojemu psu zagotovite kakovostno in lahko prebavljivo hrano za pse. Za pse s posebno občutljivo prebavo obstajajo posebna živila, ki podpirajo uravnoteženo črevesno floro.

V vsakem primeru je dobro, če dnevno količino hrane razdelite na manjše porcije , ki jih pred hranjenjem namočite z vodo (pribl. 50 °C) ali pa se s hrano počaka kakšen dan, da se črevesje umiri. S tem blagodejno vplivamo na prebavni sistem.

Npr.: hrana za pse Royal Canin CCN Digestive Care Maxi

Hrana, ki je lahko primerna za odrasle pse z občutljivo prebavo (od 12. meseca dalje). Prispeva k izboljšanju kakovosti iztrebkov. Izbrane prehranske vlaknine: topne in netopne vlaknine lahko izboljšajo kakovost iztrebkov. Probiotiki: podpirajo uravnoteženo in zdravo črevesno floro. Vsebuje prebavljive beljakovine L.I.P.

Pravilna količina hrane

Če simptomi še vedno ne izginejo, preverite vrsto in količino hrane. Količino hrane lahko preverite v navodilih proizvajalca hrane, ki se nahajajo na zadnji strani embalaže ali pa upoštevajte priporočila veterinarja. Če ste našli vrsto hrane, ki jo vaš pes dobro prenaša, potem je pomembno, da hrane ne zamenjate. Če nameravate spremeniti vrsto hrane, to storite zelo počasi: Novo vrsto hrane vmešajte v trenutno hrano vašega psa. Na novo vrsto hrane prehajate sedem do deset dni, da se izognete prebavnim težavam.

Pazljivo s priboljški

Tu največkrat pride do prehranskih napak! Številni lastniki psov so pozorni le na dobro kakovost glavnega obroka, pozabijo pa, da so tudi slastni priboljški med obroki lahko vzrok prebavnih težav. Dajte priboljške za nekaj časa na stran in preverite, ali ima vaš pes še vedno prebavne težave. Če je vse v redu, mu ponudite samo eno vrsto priboljškov. Tako boste lahko hitro in jasno določili, katere priboljške vaš pes prenaša in katerih ne.

Je to zajedavec?

Naslednje vprašanje je, kdaj ste nazadnje cepili vašega psa. Kdaj in s kakšnim zdravilom ste ga nazadnje razglistili? Če ima vaš pes pogosto drisko, mu je potrebno redno pregledovati iztrebke. Tako boste veterinarju omogočili, da lažje odkrije sledi morebitnih zajedavcev in ugotovi, ali ima vaš pes v črevesju enocelične organizme. Za tovrstne zajedavce potrebujete posebne pripravke.

Kaj zaustavi drisko ali bruhanje?

Zdravilo, ki izzove bruhanje pri psu: 

Clevor® (očesna raztopina ropinirola) je prvi emetik za pse, ki ga je odobrila FDA. Uporablja se pri psih, kjer je potrebno hitro izzvati bruhanje da pes izloži zaužito strupeno snov ali tujek.

Prehrana:

Hrana, ki lahko zaustavi drisko pri vašemu psu: juha iz korenčka, korenčkov granulat, kuhan piščanec in prekuhan riž.

Probiotiki : 

European Pet Pharmacy : Probiotične bakterije (dobre bakterije) za vzpostavitev uravnotežene črevesne flore.  So sestavljeni iz mlečnokislinskih bakterij, ki dobro vplivajo in pomagajo pri stabilizaciji črevesne flore. Pomagajo pri driski, zaprtju, stresnih situacijah, prehodu na drugo hrano, pri prekomernem izpadanju dlake, podpori imunskemu sistemu ali zdravljenju z antibiotiki. Zaradi sestavin, ki jih izdelek vsebuje, jih lahko dodajamo tudi že mladičkom. 

Multivitaminska pasta: 

Beaphar Duo Active multivitaminska pasta - 100 g: Priporočamo uporabo paste v obdobju okrevanja, po odpravljanju notranjih zajedavcev, po jemanju antibiotikov, v primeru črevesnih težav ali driske. 

Črevesni absorbent: 

EnteroZOO je inovativen črevesni absorbent (enterosorbent), namenjen odpravljanju strupenih snovi, alergenov in patogenov iz telesa. 

Jedilno oglje v prahu za pse: 

CharLine Oglje razbremeni pasji prebavni trakt tako, da aktivno veže toksine in onesnaževala. To pozitivno vpliva na kožo, dlako in splošno počutje živali. Poleg tega lahko izboljša kakovost krme, zagotovi olajšanje po dajanju zdravil in tretmajih za razglistenje ter psu pomaga v primeru prebavnih in fekalnih težav.

Oglje CharLine ni le preprosto zdravilo proti driski, ampak podpira tudi presnovo vašega štirinožnega prijatelja - tudi v primeru kože, dlake in prebavil. 

Pred vsako uporabo zdravil se posvetujte z veterinarjem in ga uporabljajte po njegovih navodilih.

 Ko nič več ne pomaga ...

Če ne pomaga nič od naštetega in se vaš pes še vedno sooča s prebavnimi težavami, morate zadevo še bolj podrobno raziskati. Za skoraj vse kronične bolezni organov obstajajo posebne diete. Veterinar vam bo vselej na voljo, da vam razkrije kakšen nasvet o primerni hrani in pravilnemu načinu hranjenja.

Za konec še nekaj nasvetov

Če se vaš pes očitno ne počuti dobro in kaže znake bruhanja ali driske, se takoj posvetujte z veterinarjem. Drugače lahko hitro pride do hude izgube tekočine, kar je lahko smrtno nevarno.

Če je vaš pes vesel in ni moteč ter prebavne motnje niso resne, obisk veterinarja ni nujno potreben. Psa lahko en dan postite, da s tem razbremenite želodec in črevesje. Med postenjem pa naj vaš pes vseeno veliko pije!

Šele ko se driska ustavi in se prebava ponovno uredi, se lahko počasi in previdno vrnete na običajno prehrano.

Če pes občasno grizlja travo, je to neškodljivo. Toda včasih za tem stojijo resni razlogi. Na splošno svojemu psu ne smemo prepovedati jesti trave.

Žeja: Čeprav tega ne vidimo, pa se v rastlinah nahaja veliko vode. Če je vaš pes dehidriran in žejen, mu lahko uživanje trave pomaga pri rehidraciji. Zato vedno poskrbite, da ima vaš štirinožni prijatelj ves čas na voljo svežo vodo.

Zaužiti tujki: Psi se pogosto nagonsko odzovejo, ko pogoltnejo tujek. Uživanje trave pa povzroči, da se le-ta ovije okoli tujka. Na ta način ga lahko črevo lažje prenaša in s čim manj poškodbami izloči iz telesa. Podoben učinek ima tudi kislo zelje, ki ga pogosto uporabljamo proti zaužitim tujkom.

Dolgčas: Vsi poznajo dolgčas, tudi vaš pes. Potem se bo zagotovo enkrat zgodilo, da se bo med vsakodnevnim sprehodom nenadoma ustavil kot krava na travniku.

Stres: Ko je vaš pes pod stresom, se bo občasno lotil trave. Na ta način lahko iz trave absorbira sladkor in ponovno zviša svojo nizko raven sladkorja v krvi. Po drugi strani pa lahko z žvečenjem spodbuja sproščanje endorfinov (hormonov sreče).

Prebavne težave: Psi jedo veliko stvari, vključno s trdnimi kostmi in dlako. Vendar pa so tovrstna tkiva, ki so značilna za hranjenje z metodo BARF, običajno težje prebavljiva kot navadna suha ali mokra hrana.

Pes bo zato pogosto jedel travo, da bi olajšal prebavo teh trdih tkiv.

Kdaj je lahko postane nevarno, če pes je travo?

Nevarnost zastrupitve: Pozor! Mnogi kmetje škropijo travnike ali polja (npr. koruzna polja) s komercialnimi gnojili, herbicidi ali pesticidi. Nekatere rastline same po sebi strupene, zato jih pes ne sme uživati. Prvi znaki zastrupitve pri psih so močno slinjenje in bruhanje.

Zaprtje: Ključno vlogo igra tudi količina zaužitih rastlin. Če vaš pes poje le nekaj travnatih bilk, s tem običajno ne bo nič narobe. Če pa se loti celih šopov trave. Hudo kopičenje trave v želodcu lahko v najslabšem primeru povzroči nevarno črevesno zaprtje (ileus).

Poškodbe: Niso vse trave iste. Nekatere vrste trave so kratke in mehke, druge pa ostre in trde. Slednjih trav vaš pes ne sme jesti, saj lahko ostri robovi poškodujejo občutljivo sluznico v ustih ali črevesju.

Poleg tega lahko trda trava vašega psa zaduši, saj se lahko zatakne v grlu in vašemu psu oteži dihanje. Če ima pes težko diha in mu ne morete odstraniti zagozdene trave iz ust, se takoj obrnite na veterinarja!

Psa se lahko zavaruje pri različnih zavarovalnicah (poškodbe oseb ali stvari, zdravljenje psa, smrt…)