Radovednost lahko psa ubije. Kužki se ne bojijo prav tako se ne zavedajo nevarnosti, ki bi jim lahko škodovala. Kot odgovoren lastnik ste vi odgovorni, za zdravje in varnost svojega pasjega mladička.

Previdnost in večja pozornost ob prihodu pasjega mladiča

• Med igro s pasjimi igračami imejte psička vedno na očeh. Lahko se kakšen del igrače odtrga, odlepi… in tako pride do zaužitja, kar je lahko posledica ovire v črevesju ali celo do zadušitve

• Preden premaknete vozilo, preverite, kje se nahaja vaš psiček in pazite, ko odpirate in zapirate vrata hiše/ avtomobila.

• Psička sprehajajte stran od prometnih ulic in stran od cestnega roba. Naučite ga odpoklic (Alfakan vzgoja mladega psa: odpoklic)

• Psičku na ovratnico obesite obesek z vašimi podatki v primeru, da se izgubi. 

• Če ne želite, da bi mladič prehajal iz prostora v prostor, ali so v bližini stopnice, po katerih bi lahko padel, priporočam, da na prehod namestite snemljivo pregrado. Najpogosteje uporabljamo tiste, namenjene varstvu otrok pred stopnicami. Pazite, da ne hodi po stopnicah do 1 leta starosti (zaradi kolkov).

• Med vožnjo z avtomobilom svojega psička zavarujte (boks, pasovi), s tem varujete tudi sebe. Psička nikoli ne puščajte samega v avtu, še posebej v vročem poletnem času (več si lahko preberete spodaj: Vožnja z avtom ali drugim prevoznim sredstvom).

Preprečitev srečanja z nevarnimi živalmi predmeti in rastlinami

 ŽIVALI:

• Močerad: v samoobrambi izloča strup, pes ga zaužije, skozi njegovo sluznico pa takoj preide v kri. Znaki zastrupitve se pokažejo v nekaj minutah. Pes se slini, ima krče, naposled pa doživi šok in se zaduši.

• Gosenica Prelca: ima strupene dlačice. Če te pridejo v stik s pasjo sluznico, to povzroči odmrtje jezika, lahko pa se pes tudi zaduši zaradi zatekanja ustne votline in jezika.

• Kače: modras, navadni gad in laški gad so vrste kač v Sloveniji, ki so strupene in lahko povzročijo močno poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo smrt. Najpogosteje so žrtve kačjega ugriza zaradi svoje radovednosti prav mladički.

PREDMETI (hranite izven dosega ):

• Električni kabli: Skrite vse električne kable in vrvice

• Strupeni predmeti v naravi ali okolici doma: nastavljen strup za pse, vabe za lisice ali polže.

• Čistila, detergenti, razkužila, zdravila, strupene vrtne kemikalije, antifriz, pralni prašek, tablete za pomivalni in pralni stroj, hranite visoko izven dosega. Gospodinjske in vrtne kemikalije imajo za psa zelo privlačen vonj in okus, zato so zastrupitve s temi strupenimi snovmi pogoste. 

• Škodljiva hrana: številne vrste hrane, ki se psom sicer zdijo okusne, so zanje škodljive, denimo čokolada, avokado, kava, grozdje, razhudniki, surovo svinjsko meso ...

• Perilo, čevlji, nogavice…: Perilo, čevlje, nogavice in druge majhne predmete hranite izven dosega mladička, ker jih lahko žvečijo in pogoltnejo.

• Koš za smeti: Poskrbite, da so koši za smeti nedostopni psom, saj jih lahko privlači vonj.

• Plastične vrečke in balone hranite visoko izven dosega

•  Tudi zavese znajo biti hudo zanimive in se da na njih lepo gugati

• Odprt pomivalni stroj!!!

RASTLINE (hranite izven dosega ):

• Če so v prostoru po tleh lončki z rožami, jih začasno umaknite, da jih mladič na raziskovalnem pohodu ne prevrne, razgrize in se z rastlinami ne zastrupi.

• Rastline, ki so za psa lahko nevarne: tisa, hijacinta, narcisa, tulipan, božična zvezda, fikus, sabljika, naprstec, volčja češnja, oleander, azaleja, nekatere vrste lilij, bršljan, gobe, božična zvezda, bodika ...

Spoznavanje s psom prvi stik z vami oz. družinskimi člani

Prva interakcija med vami, vašim otrokom in vašim novim psom je lahko, ko obiščete vzreditelja ali zavetišče. Ko pa se pes vseli, bo potreboval nekaj časa, da se prilagodi svojemu novemu življenju. 

Dajte psu prostor. Naj si pes razgleda nov prostor, svoje ležišče, posodo za hrano in vodo… Pustite ga, da se uleže na mesto, ki je njemu po volji.

Pustite psa, da začne interakcijo. Če je prihod psa domov vaše prvo srečanje z vami in vašim otrokom, mu povejte, naj miruje in iztegnite stisnjeno pest, da jo pes povoha. Če pes sprejme, ga lahko pobožate.

Božanje: Začnite tako, da nežno božate psa po bradi ali prsih. Nežno praskanje je prav tako v redu, vendar se izogibajte polaganju rok čez obraz in glavo psa. Če dopuščate mehko božanje/praskanje po bradi/prsnem košu, pokažite otroku, da lahko nežno božate ali praskate vrat in hrbet. Pojdite v smeri krzna.

Prepričajte se, da se božanje ustavi, če se pes umakne, škljocne, zarenči ali pokaže pomirjevalne kretnje ali prestrašeno govorico telesa .

Če se pes zdi sramežljiv ali živčen, otroku razložite, da je potrebno potrpljenje, preden lahko postane najboljši prijatelj.

Prvo srečanje s psičkom in z otrokom naj bo kratkotrajna cca 20-30 minut naenkrat, medtem ko ju imate pod nazorom. Ko bo vaš otrok s psičkom pokazal zaupanje in dobre igralne navade, mu lahko postopoma začnete dovoliti interakcijo brez nadzora. To ni samo zaradi varnosti psičke, ampak tudi za varnost vaših otrok.

Ne pozabite, da naše roke in prsti niso pasja igračka.

Ko gre mladič iz legla, je to za njega  hud udarec, saj ostane sam v popolnoma neznanem okolju.

 Prve noči

• Prve noči bo mladiček verjetno cvilil. Da to preprečimo, lahko ob svojem ležišču pripravimo ležišče z visokimi stranicami (večjo škatlo iz kartona), kar mu bo preprečilo nočne sprehode in lužice. 

• Ležišče naj bo v začetku v blizu prostora kjer spite. 

• Ko začne cviliti, ga s tihim nagovarjanjem potolažimo in pobožamo. Ne jemljemo ga iz ležišča. 

• V ležišče mu položite odejico, ki so jo imeli pri vzreditelju, ta diši po mami in odejo pozna.

 Ležišče psa

• Naj bo prave velikosti, udobno in enostavno za vzdrževanje.

• Postavite  ga v mirnejši (mladiček naj ima pregled nad prostorom)  kot.

• Prvih nekaj dni naj bo vaši bližini, da se mladiček počuti, kar se da varno, saj je bil ločen od mame in svojih vrstnikov.

• Ležišče naj ne bo na prepihu ali v neposredni bližini grelnih tele.

 Ovratnica

• Psa na ovratnico navajamo počasi, ne pozabite jo opremiti z vašimi podatki. Ustrezna velikost (2 prsta).

• Najbolje je, da ovratnico nosi med vašo prisotnostjo in med igro. Takrat sploh ne bo opazil da jo ima na sebi.

• Naj jo ima na sebi na začetku 10 min., vsak dan 1 teden in potem počasi podaljšujte po cca 10 min na dan.

 Kletka

• Video predstavitev, kako pripraviti psa na uporabo kletke

• Ki je namenjena razstavnim psom ali ograji. Velika naj bo toliko, da pes v njej lahko stoji, se uleže in se v njej obrne.

• V njo lahko namestite prijetno ležišče, igračke ter posodico z vodo (hrane ne priporočam)  in podlogo za opravljanje potrebe. Kletka naj bo odprta in naj ne bo izpostavljena direktnemu soncu.

• Če se pes sprehaja okrog kletke, ga nagradite, če gre pes v kletko ga nagradite. Ko vidiš, da se pes počuti dobro v kletki, jo lahko počasi zapreš in ne zakleneš.

• Ko jo postavljaš naj ne bo pes okrog tebe, ker ga lahko prestrašiš z hrupom.

• To počni nekaj dni in poskrbite da se vaš pes v njej počuti dobro. Lahko ga zamotiš z igračko Kong, kostjo…

• Lahko kletko tudi pokrijete z deko in ga počasi za nekaj časa začnete zaklepat v kletko, vendar še vedno ob vaši prisotnosti.

• Prav tako, ga lahko v kletko zapremo čez noč ali ko gremo po opravkih. Mladiček ne sme biti v kletki ves čas zaprt in sam. Pred odhodom od doma ga nahranimo in peljemo na sprehod, da opravi potrebo.

Kako psa z našim vedenjem ne ogrožamo?

Postavimo se v bok psa in ga ne gledamo v oči. noge pokrčimo v kolenih in dopustimo da pes povoha našo roko. Če pes dovoli, ga lahko pobožamo po bradi in vratu. Če se nam pes v tem položaju noče približati, ga pustimo pri miru.

Navajanje na druge pse

Odnos do drugih psov je zelo pomemben in številni pasji lastniki imajo kasneje težave s svojim kužkom zato, ker se drugih psov ali boji ali je do njih napadalen. Strah in napadalnost sta dve vedenji, ki sta zelo negativni in hkrati moteči. Pasji mladički, naj se začnejo že v prvih mesecih njihovega življenja družiti z drugimi psi. Lastniki psov naj nagradijo lepo vedenje (brez grizenja, skakanja, praskanja, lajanja...) do drugih psov.

Odnos do drugih ljudi

Psa je treba navajati od malih nog, odnos do drugih ljudi. Do teh naj bo vaš kuža prijazno ravnodušen. Psu namreč ne smete dovoliti, da skače po ljudeh ali jih preliže od glave do pet. Prav tako je nedopustno renčanje na ljudi. Najboljši način za oblikovanje dobrega odnosa vašega psa do drugih ljudi je, da že, ko je kuža še majhen, povabite na obisk čim več ljudi in jih prosite, da ogovorijo vašega psa in ga pobožajo. Ob tem opazujte njegovo vedenje in ga, če bo treba, ob tem pravilno popravljajte.

Odnos do drugih živali

Dobro vzgojen in socializiran pes ne bo preganjal drugih živali, na primer, kokoši, mačk, srn, itd. Nekateri psi radi lovijo plen, kar pomeni, da tekajo za kolesarji, avtomobili, tekači ali vsem, kar se premika. Na te stvari morate psa enostavno navaditi in ga naučiti, da so del njegovega in vašega življenja ter da se to ne počne! Z veliko vztrajnosti in vaje se ga, da naučiti.

Obisk pri veterinarju

Mladička boste najlažje odpeljali v potovalnem zaboju (transporter) ali kletki. Če nimate zaboja, držite psa v naročju. S seboj imejte priboljške ali njegovo najljubšo igračo in ga nagradite. Če je psu neprijetno, bodite z njim odločni in nepopustljivi, ne govorite mu s sočutjem v glasu, ker to boječega psa naredi še bolj nesamozavestnega. Ko je pes zdrav, ga lahko večkrat pripeljemo in pri tem vzpodbujamo miren odziv, ga seznanimo z osebjem. Sprehajamo ga pred kliniko, saj nekaterim že vhod v kliniko dela težave. Na kliniki mu ne pustite ovohavanja prostora in drugih živali saj se lahko okuži ali on okuži drugo žival.

Povelje prepovedi in odpoklic

Psa morate naučiti dva najbolj osnovna, a zelo pomembna ukaza oziroma povelji ubogljivosti. To sta odpoklic in povelje prepovedi. Ukaza lahko poimenujete kakor želite. Na odpoklic ga moramo začeti privajati že zgodaj. Doseči moramo, da se bo odzval vedno, ko ga bomo poklicali, tudi ko so okrog njega moteči dejavniki. Zelo priporočam pasjo šolo, kjer se naučite veliko novega poleg tega tudi kako obvladati vašega psa (Šola za mlade pse).

Povelja, ki jih z lahkoto razume vaš pes

POVELJA :  sedi, lezi, poleg, mrtev, preval, petka, tačka, obrat, gremo, čakaj, stresi se, glas, pridi sem, hop, dol, priden, lump, lulat, ne, drži ga, spusti

STVARI:  kost, žoga, voda, hrana, posladek

Če se kuža splazi teče pod posteljo, stoli, kavč ali pod drugo pohištvo, ga ne izvlecite, razen če je psiček v nevarnosti. Dovolite psičku, da pride sam, ko se počuti varno. Ne vlecite njegovih nog, saj jih lahko zlomite. 

Prvo srečanje s psičkom in z otrokom naj bo kratkotrajna cca 20-30 minut naenkrat, medtem ko ju imate pod nazorom. Ko bo vaš otrok s psičkom pokazal zaupanje in dobre igralne navade, mu lahko postopoma začnete dovoliti interakcijo brez nadzora. To ni samo zaradi varnosti psičke, ampak tudi za varnost vaših otrok.

Vedenje, ki se mu je potrebno izogniti

Morda je še pomembneje, da otroku razložite, česa ne smete početi z nobenim psom, novim ali ne. Določenemu vedenju se je treba izogibati, da preprečite stres in morebitne poškodbe tako psa kot otroka. Odstranite svojega psa iz situacije, ki ni varna. Svojim otrokom razložite naslednja pravila:

• Psa ne objemajte in ne stiskajte. Tudi če otrok ponudi ljubeč objem, ga pes morda ne bo zaznal kot takega. Lahko se počuti ogroženega, še posebej, če je otrokov obraz blizu njegovega. Dobra alternativa, še posebej za majhnega otroka, je poljubiti lastno roko in nežno pobožati psa s "poljubom". Ko že govorimo o nežnem trepljanju, ne pozabite, da malčki ne poznajo razlike med nežnim trepljanjem in srčnim udarcem. Skrbni nadzor je obvezen.

• Ne draži ga. Otroci včasih radi vidijo, da se psi odzovejo na štokanje, pihanje ali druge oblike draženja. Že na začetku se morajo naučiti, da je to neprijazno in je lahko nevarno, če se pes maščuje.

• Ne teči (pred njim). Ne glede na to, ali je v igri ali iz strahu, lahko tečeči, kričeči otrok izzove psa. To lahko povzroči plenilski odziv. Ne pozabite, večina psov ima plenilski nagon (nekateri bolj kot drugi).

• Ne kriči. Izogibajte se vpitju ali kričenju v bližini psov. Pretiran hrup lahko nekatere pse prestraši ali vznemiri, druge pa lahko moti.

• Ne jahajte ga in se ne igrajte grobo. Nekateri otroci vidijo pse kot konjičke. Pes lahko tolerira takšno vedenje, vendar mu ne bi bilo treba. Prav tako se otrok ne sme presedati, rokovati ali ležati na psu. Ta vedenja lahko sprožijo bolečino ali prestrašeno reakcijo, kot je grizenje.

• Nikoli ne motite psa, ki je ali spi. Čeprav agresije s hrano pri psih ne bi smeli tolerirati, bi se morali otroci naučiti pustiti psa jesti v miru. Otroci naj se prav tako izogibajo približevanju psu, ko žveči priboljšek ali igračo. Nadlegovanje spečega psa lahko izzove prestrašeno ali jezno reakcijo.

• Nikoli ne vlecite psa za ušesa ali rep, ne grabite psa za noge. Če se kuža splazi teče pod posteljo, stoli, kavč ali pod drugo pohištvo, ga ne izvlecite, razen če je psiček v nevarnosti. Dovolite psičku, da pride sam, ko se počuti varno. Ne vlecite njegovih nog, saj jih lahko zlomite. 

• Ne dovolite, da pes naskakuje otroka

• Nikoli ne brcajte ali se vedete, kot da boste brcnili psička. Psički, se lahko odzovejo z ugrizom, ker se samo branijo.

• Ko vstopate in izstopate skozi vrata bodite pozorni, da psička ni v bližini vrat, da ga ne stisnete.

• Dvigovanje psička in nošenje: Otroci naj ne bi dvigovali psička, dokler se jim ne nauči in se jim zaupa. Psički jim lahko zelo hitro skočijo iz rok ter se poškodujejo.

• Izogibajte se približevanju obraza k psau To lahko vdre v osebni prostor psa, psu nikoli 100% ne zaupaj, še vedno je žival.

Na javnem prostoru, pobirajte pasje iztrebke!!!

• Na sobno čistočo je treba mladiča začeti učiti takoj. Še preden gre v stanovanje ali hišo, ga peljemo v/na prostor, opravljanju fiziološke nujnosti. To naj bo travnata ali s peskom prekrita površina v bližini domovanja.

• Ker bo nesreč, v smislu lužic in kupčkov, v začetku sigurno nekaj, odstranite preproge in tepihe.

• Nekateri za pasje stranišče uporabljajo pleničko, ki po novih raziskavah podaljšuje navajanje opravljanja potrebe na prostem …

• Ne pozabite, da bo po vsakem pitju in obroku hrane mladič opravil potrebo (malo ali veliko). Izkoristite to in ga odnesite ven na prostor, namenjen temu. Peljete ga na isto mesto.

• Če mladiča zalotite pri delu, ga hitro odnesite  ven.

• Če želite, ga pričnite navajati tudi na ukaz. Torej pred opravljeno potrebo mu izrecite povelje (npr. “lulat”) in počakate, da opravi in po opravljeni potrebi sledi vedno nagrada, crkljanje in božanje ali igranje. Najprej ga torej navadite, da lula tam, kjer to želite (npr. na travo, na pesek,…), kasneje bo lulal tam, kjer mu boste rekli. Lulanje na povelje je res super, da ne lula kjer ne želite (npr. po fasadi, avtomobilski gumi,…). Priročno je tudi, če ste, npr., na potovanju in mu lahko poveste, kje se lahko polula.

• Če se zgodi «nesreča« se ne jezite na mladiča. Hitro očistite z detergentom, da ne bo več vonja (biološka mila ali sodo bikarbono). Če mladiča zalotite pri delu, ga hitro odnesite na prostor, ki je namenjen temu.

• Tik preden greste spat in takoj zjutraj, je potrebno mladička peljati na sprehod, da ponoči ne bo jokal zato, ker ga tišči lulat.

• Pomembno je, da psa peljete ven v nekem intervalu še preden opravi potrebo znotraj.

• Pri mladičku je najboljše ta interval razdeliti na dnevnega in nočnega. Mladiček do 3 mesecev starosti  zdrži brez opravljanja potrebe le 2-4 ur, odvisno od psa. 

• Dnevni interval je krajši (npr. 3 ure), nočni interval je lahko malo daljši (npr. 4 ure), odvisno od psa (nekateri mladički prespijo celo noč).

Hrana za pasjega mladiča

Vzreditelj naj vam pove, s  katero hrano je hranil mladiče in kolikokrat dnevno. V sedanjem času so to običajno pasji  briketi, ki so namenjeni določenim starostnim skupinam in celo pasmam psov. Hrane v novem domu ne smete takoj zamenjati, saj le-to lahko povzroči prebavne motnje. Količino hrane določite na osnovi navodil proizvajalca in izgleda mladička. Mladiči še nimajo razvitega občutka sitosti in se zaradi tega hitro prenajedo. Mladič  mora imeti stalno na voljo  zadostno količino sveže vode.

Mladička naj hranijo vsi člani družine ob določeni enaki uri in na določenem enakem mestu. 

Hrana za ljudi ni primerna za prehrano psov zaradi prevelike količine soli in začimb. 

Dodatno lahko dobi mladiček enkrat na teden rumenjak, dva- do trikrat na teden do dve žlici skute, kisle smetane, jogurta; tudi priloge kot so riž, rezanci, krompir so tu in tam dovoljeni (seveda nezačinjeni). 

Sadje in zelenjava je ravno tako zdrava hrana za pse– skupaj raziskujte, kaj kužku tekne! Hranite do četrtega meseca starosti štirikrat, do šestega meseca starosti trikrat, do enega leta starosti dvakrat na dan. Režim hranjenja se lahko razlikuje glede na vrsto hrane, zato vedno preverite navodila na embalaži. Potem, ko ste pojedli vi vaš obrok, pokličite psa. Postavite polno posodo pred psa, ki naj najprej izpolni ukaz “sedi”, potem pa mu dovolite npr. z ukazom “zdaj”.

Neprimerna hrana za pse:

• Avokado

Verjetno avokado ravno ni prva izbira hrane, ki bi jo privoščili psu, vendar je dobro vedeti, da mu lahko škoduje. Študije so pokazale, da vsebujejo avokadovi listi, sadež, lupina ter koščica psom strupeno snov persin. Zastrupitev s persinom povzroča bruhanje in drisko, zato ga psu nikar ne ponujajte.

• Čebula, česen in drobnjak

Čebula, česen in drobnjak v vseh oblikah lahko pripeljejo do težav s prebavo psa in poškodb rdečih krvničk, kar povzroči slabokrvnost. Usodne so lahko večje količine. Težave se odražajo v bruhanju, oslabelosti in v težavah z dihanjem.

• Ribez, grozdje in rozine

Vse tri sestavine so strupene za pse in lahko pripeljejo do okvare ledvic. Strokovnjaki trdijo, da je v grozdju in ribezu še vedno veliko neznanih toksinov, ki so lahko nevarni za pse. Zato odsvetujejo hranjenje psov z grozdjem, ribezom ali rozinami. Prvi znaki zastrupitve z omenjenim sadjem se kažejo z nenehnim bruhanjem, ki kasneje močno izčrpa psa.

• Mlečni izdelki

Velikokrat lahko po družabnih omrežjih vidimo fotografije kužkov, kako z očitnim užitkom mlaskajo po sladoledu. Nikar! Mlečni izdelki lahko pokvarijo pasjo prebavo. Povezujejo jih tudi z nastankom alergij – sprožilci.

• Kvašeno testo

Testo, ki ni pečeno in vsebuje kvas, lahko nabrekne v trebuhu vašega psa, kar mu povzroči hude bolečine. V skrajnem primeru lahko povzroči, da črevesje poči. Nevarnost ni, če je testo pečeno. Kvas v procesu vzhajanja fermentira, kar sproža nastanek alkohola. Tudi ta lahko privede do zastrupitve psa.

• Kosti in mastna hrana

Kosti in mastni deli, ki so ostali od npr. kosila, predstavljajo nevarnost za psa. Pes se s kostmi lahko zaduši ali pa mu preluknjajo steno želodca ali črevesje. Posebej nevarne so perutninske kuhane kosti. Kuhanje jih naredi bolj krhke, zato se hitro nalomijo in poškodujejo notranje organe psa. Prekomerno uživanje mastne hrane se povezuje z nastankom pankreatitisa – vnetjem trebušne slinavke pri psih. Zato psu tudi nikar ne dajajte mastnih odrezkov, ki vam ostanejo ob pripravi surovega mesa. Kot prvo vaš pes ni smetnjak, kot drugo pa mu boste prihranili izjemno boleče vnetje trebušne slinavke.

• Gobe

Večina gob psom ne predstavlja nevarnosti. Vendar so nekatere psom močno nevarne, zato je najbolje, da jih psom enostavno ne ponujate. Zastrupitev psov z gobami se odraža s prebavnimi težavami, tresavico in v najslabšem primeru smrtjo.

• Hrana, ki vsebuje veliko soli

Psom ne ponujamo slanih prigrizkov, kamor uvrščamo čips, prestice, smokije. Močno slana hrana predstavlja potencialno nevarnost za zastrupitev psa z natrijevimi ioni. Simptomi zaužitja prevelikih količin soli pri psu so bruhanje, driska, depresija, tresavica, visoka temperatura in krči.

• Alkohol

Alkohol vpliva na pasja jetra in možgane enako usodno kot na ljudi. Le da ga psi lahko zaužijejo dosti manj, da dosežejo nevarno količino. Manjši kot je kuža, toliko bolj nevarno je zaužitje alkohola zanj. Metilksanitin, ki ga najdemo v tej hrani oz. pijači, povzroča diarejo, bruhanje, sopenje, pretirano žejo in uriniranje, hiperaktivnost, tresenje, epileptične napade in tudi smrt.

• Kava, čaj in čokolada

Psu nikar ne ponujajte izdelkov, ki vsebujejo kofein. Izogibajte se kakavu, čokoladi, kokakoli, čajem v pasji prehrani. Kofein se nahaja tudi v energijskih pijačah in nekaterih zdravilih. Če sumite, da je vaš pes zaužil živilo z veliko kofeina, nemudoma obiščite veterinarja.

• Čokolada (temna in bela) vsebuje psom strupeno snov teobronin. Psom najbolj nevarna čokolada je temna ali jedilna. Čokolada lahko pri psih povzroči bruhanje in diarejo, v najslabšem primeru pa kardiovaskularne težave, tresavico, krče in smrt. Večja kot je vsebnost kakava, bolj je čokolada nevarna za ljubljenčke.

• Hrana, dietetični izdelki, pecivo brez sladkorja, sladkano s ksilitolom

Ksilitol povzroča padec krvnega sladkorja pri psu, odpoved jeter ter tudi smrt. Zgodnji simptomi vključujejo bruhanje, letargijo in težave s koordinacijo. Čez čas se lahko pri psu razvijejo epileptični napadi. Smrt zaradi odpovedi jeter lahko nastopi že po nekaj dnevih uživanja ksilitola.

• Sladkarije

Sladkarije niso za pse. Psi jih v naravi ne bi nikoli uživali, žal pa se s sladkorjem zasvojijo enako kot ljudje. Pasja hrana, bogata s sladkorjem, skoraj vedno vodi v debelost in nastanek sladkorne bolezni. Sladka hrana in pijača ogrožata zdravje pasjega zobovja.

• Oreščki makadamije

Pest oreščkov makadamije že lahko povzroči slabost pri psih. Povzročajo slabost, tresenje, visoko vročino, odpoved zadnjih okončin. Zaužitje v kombinaciji s čokolado je lahko za psa tudi usodno, zato nikar ne puščajte čokoladnih sladic z makedamijo na mestih, kjer jih lahko doseže vaš kosmati sladkosnednež. Oreščki vseh vrst znajo povzročiti kar nekaj težav, saj zaradi svoje velikosti predstavljajo nevarnost zadušitve psa.

• Med sestavinami in izdelki, ki se odsvetujejo v prehrani psov, so tudi zdravila za ljudi. Posebej izpostavljamo protibolečinska zdravila, ki vsebujejo psom škodljiv ibuprofen ali paracetamol. Obe sestavini sta lahko za psa usodni.

• Mnogi strokovnjaki odsvetujejo hranjenje psa s surovimi jajci, surovim mesom in ribami. V večini primerov se vzrok za pomisleke skriva v potencialni okužbi jajc ali mesa z bakterijami (salmonela, e.coli, listerija).

• V skupino psom strupenih živil se uvrščata tudi pecilni prašek in soda bikarbona, zato shramba na splošno ni prostor, kjer naj bi se zadrževal vaš kuža.

Katera polnila v hrani za pse se odsvetujejo

• Celuloza (se lahko pridobiva iz različnih virov, najpogosteje iz lesa in koruze).

• Luščine (običajno luščine arašidov ali riževe luščine).

• Stranski produkti pri proizvodnji moke (najpogosteje soja in pšenica).

• Izvlečki vlaken namesto celih sestavin (ovsena vlakna, grahova vlakna).

• Koruzni ali pšenični otrobi (riževi otrobi so boljše kvalitete, vendar naj ne bodo visoko na seznamu – deklaraciji z navedbo sestavin).

• Pesna pulpa, ki se lahko uporablja kot polnilo ali kot vir vlaknin. Bodite pozorni, ali se na seznamu pojavi pred prvim virom maščobe (polnilo) ali je na seznamu sestavin pasje hrane proti koncu (majhne količine – vir vlaknin), skupaj z ostalimi dodatki.

Nevarni ADITIVI V HRANI ZA PSE, ki se jim raje IZOGNITE

V najljubši hrani vašega psa se lahko skriva marsikateri dodatek s kratico ali latinskim imenom, ki lastniku na prvo žogo ne pove kaj dosti. Delimo pojasnila, kaj določena kratica, naziv ali latinsko ime pomenijo, vsebujejo in kakšne potencialne nevarnosti se skrivajo za navedenimi dodatki, če jih kuža dovolj dolgo uživa:

• Butilirani hidroksianizol (BHA), butilirani hidroksitoluen (BHT) in etoksikin so trije grdi kemični konzervansi (umetni antioksidanti). BHA in BHT so kemikalije, dodane oljem (maščobam) kot konzervansi, ki jih lahko najdete v hrani in priboljških.

Po podatkih California’s Office of Environmental Health Hazard Assessment je BHA na seznamu znanih rakotvornih in reproduktivnih strupenih snovi. BHT je prav tako rakotvoren in povzroča poškodbe ledvic in jeter pri podganah.

• Etoksikin (E324) je še en kemični konzervans. Njegova uporaba v hrani za ljudi je v ZDA prepovedana, vendar ga še vedno lahko zakonito dodajajo hrani za hišne ljubljenčke. Podatki o varnosti ljudi (Human safety data) poročajo, da je etoksikin škodljiv, če se zaužije ali pride v neposreden stik s kožo. Etoksikin pogosto vstopi v telo preko „ribjega obroka“ in ga na deklaraciji morda sploh ne boste našli navedenega.

Najbolje je, da hrana in priboljški vašega ljubljenčka ne vsebujejo konzervansov. Naravni dodatki, kot sta vitamin C in E, so varnejša izbira.

• Propilen glikol (PG, E1520) je vlažilec hrane, ki ga najdemo v nekaterih mehkih pasjih živilih in priboljških. Kemično je pridobljen iz etilen glikola (EG), znanega tudi kot antifriz, ki je za živali izredno strupen. PG je označen kot netoksičen, telo vašega ljubljenčka pa ga naj ne bi absorbiralo.

Kljub navedbam o varnosti uživanja psom “prijaznega” antifriza, t. j. varnega za hišne ljubljenčke, ta ne bo veliko doprinesel njihovemu zdravju, se strinjate?

Primerna hrana za pse:

POMEMBNO! Večina strokovnjakov za pasjo prehrano se strinja, da so psi mesojede živali. Najustreznejša prehrana psov naj bi vsebovala meso, organe in kosti. Njihov prebavni trakt ni ustvarjen za rastlinsko prehrano. A vendar boste v večini industrijske hrane za pse našli visoke količine ogljikovih hidratov, ki jih stroka imenuje polnila.

Prehrana psa mora biti enako kot vaša povsem uravnotežena. Zato je tudi pred nakupom pasjih prehrambnih izdelkov dobro preveriti deklaracijo, na kateri je zapisan delež posameznih sestavin.

Suha, mokra ali surova hrana?

Novopečeni lastniki psov na začetku najlažje izberejo suho hrano za psa. Suha pasja hrana je najbolj priročna za uporabo in razširjena. 

Na trg prihajajo nove oblike priprave hrane za pse. Najbolj razširjene oz. pasje hrane, ki vedno bolj pridobivajo na veljavi:

1. Suha hrana za pse (briketi za pse).

2. Mokra hrana za pse (konzerve za pse).

3. Surova hrana za pse (BARF).

4. Na zraku sušena hrana za pse.

5. Hladno stiskana hrana za pse (peleti za pse).

6. Liofilizirana hrana za pse.

7. Dehidrirana hrana za pse.

Razlike med naštetimi oblikami hran se nanašajo na pripravo oziroma obdelavo sestavin in na sestavo hrane.

Suha hrana za pse

Suha hrana za pse oz. briketi se uvršča med najbolj popularno oziroma iskano pasjo hrano. Lastniki psov se za suho obliko pasje hrane najpogosteje odločajo, saj je izjemno priročna za uporabo z daljšim rokom trajanja, boljša higiena (manj bakterij) od sveže ali surove hrane za pse, zamrznjene hrane za pse ali pasjih konzerv. Čeprav se zdi izbira suhe pasje hrane izjemno enostavna, je ravno zaradi načina priprave najpogosteje deležna kritik. Postopek priprave briketov pri največjih proizvajalcih hrane za ljubljenčke v večini primerov temelji na pripravo receptur v ogromnih ekstruderjih, ki sestavine segrevajo do višine, ki uniči bistvene vitamine in minerale. Zaradi množične proizvodnje, pogojene s strani vedno večjega povpraševanja lastnikov psov in želje po doseganju čim večjega dobička proizvajalcev je pogosto na udaru kakovost suhe pasje hrane. Da bi multinacionalke zadostile obema težnjama v sestavo receptur vključujejo vrsto manj kakovostnega ali kar odpadnega mesa, olj in mašil.

Sestava suhe hrane za pse, ki se ji raje izognite

Da so psi predvsem mesojede živali, ni potrebno posebej izpostavljati. A množična proizvodnja pasje hrane je na njihov jedilnik v obliki komercialne hrane vnesla sestavine, ki jih pasji želodčki nekoč niso uživali. Mnogo multinacionalk išče ravnotežje med vedno močnejšim povpraševanjem po hrani za ljubljenčke in nizko končno ceno hrane. Zato se jim je bolje izogniti v velikem loku, saj njihovi izdelki lahko vsebujejo:

• 4 D sestavine (D predstavlja začetnice za opise vrst odpadnega mesa “dead, dying, diseased & disabled meat”). Pravilno ste prebrali. Če kupujete svojemu najdražjemu pasjemu družinskemu članu brikete z nepopolnimi opisi vsebine po nizki ceni, kjer med prvimi šestimi sestavinami v opisih prevladujejo še ogljikovi hidrati, morda tvegate, da hrana vsebuje meso umrlih, bolnih, pohabljenih živali. V ta spekter odpadnega mesa spada tudi meso povoženih živali s cestišč in evtanaziranih živali z veterinarskih postaj, praviloma polnih škodljivih zdravil in evtanazijskih sredstev.

• Velike količine ogljikovih hidratov (od 50 % navzgor). Ogljikovi hidrati (OH) v pasji hrani, kot na primer koruza, pšenica, oves, riž in beli krompir, so v primerjavi z mesom izjemno poceni. Proizvajalci hrane za ljubljenčke jih zato dodajajo v svoje recepture, da pocenijo hrano. Hrana z veliko ogljikovimi hidrati ne predstavlja dodane vrednosti za pasji organizem, predstavlja jo le za zaslužek proizvajalca. Ker se multinacionalke zavedajo, da so lastniki psov vedno bolj osveščeni in se počasi prebijajo skozi zavajajoča priporočila o zdravi pasji hrani, velikokrat drobijo navedbe OH v opisih sestave. Tako boste v istem opisu našli navedbe sestave kot koruza in koruzne beljakovine hkrati. V bistvu je to ena in ista sestavina, le v sestavi je poimenovana na dva načina, da bi zavedli kupca in mu dali napačno informacijo, da hrana NE VSEBUJE visokih količin koruze.

• Umetne konzervanse, ojačevalce okusa, barvila, sladkor, sol in ostale kemikalije.

Sestava suhe hrane za pse, ki jo priporočamo

Pred izborom hrane za pse oz. briketov preverite sledeče navedbe na embalaži in proizvajalca:

• Izbrani briketi za psa naj imajo natančno poimenovane sestavine (DEKLARACIJE na hrani za pse-več si lahko preberete spodaj). Izogibajte se hrani, ki v opisu sestavin navaja generične opise, kamor se uvrščajo: mesna moka, rastlinske beljakovine, rastlinsko olje, mesne beljakovine, meso in živalski stranski proizvodi, žitarice, gluten, perutnina … Če malo pomislite, vam ti opisi ne povedo nič oprijemljivega, kaj oz. iz česa je sestavljena izbrana receptura suhe pasje hrane.

• Psi so močno mesojede živali, zato izbirajte take recepture, ki vsebujejo vsaj 60 % NATANČNO POIMENOVANIH mesnih beljakovin. Pri preračunu količine ogljikovih hidratov v izbrani suhi hrani 

• Pri preračunu količine ogljikovih hidratov v izbrani suhi hrani: Če med analitskimi sestavinami kljub temu ne najdete navedbe količine pepela, vzemite povprečje v višini 8 %. Praviloma se vsebnost pepela v hrani za psa giblje med 5 do 8 %. Pri izračunu upoštevajte sledeče dejstvo: 

beljakovine + maščobe + pepel + ogljikovi hidrati + voda = 100 % 

Preprost matematični izračun vam torej razkrije pomemben manjkajoči element izbrane suhe hrane za psa. POZOR! Velja le za izračun količine ogljikovih hidratov v BRIKETIH za pse. Pri mokri hrani za psa se zaradi višje količine vlage postopek izračuna spremeni.

• Preverite proizvajalca. Naziv proizvajalca MORA biti razviden iz embalaže oz. deklaracije. V izbranem iskalniku skušajte poiskati več informacij o njem in ostalih izdelkih. Naj se vam prižgejo vse rdeče luči, če proizvajalec nima svoje spletne strani ali ima ta slabo navedeno, kdo in kje se hrana proizvaja. Pazite tudi na kontaktne podatke. Če jih ne boste našli, jih morda proizvajalec skriva pred svojimi kupci z razlogom. Pazite na količino morebitnih odpoklicev hrane za pse s trga. Pozorni bodite tudi na morebitne tožbe oškodovanih lastnikov živali in poslovno prakso reševanja odškodninskih zahtevkov proizvajalca. Iščite torej proizvajalce suhe hrane za pse, pri katerih ne boste dobili občutka, da kaj skrivajo pred svojimi kupci.

Mokra hrana za pse

Konzerve za pse ali mokra hrana za pse odlično dopolnjujejo pasjo prehrano. Od suhe hrane za pse se mokra pasja hrana najbolj razlikuje po vsebnosti vlage, načinu serviranja in pokvarljivosti. Ko konzervo enkrat odprete, jo morate za razliko od briketov za pse hitro porabiti, saj se prej okvari.

Bistvena prednost hranjenja psa z mokro hrano tiči v visoki vsebnosti vlage. Mokra hrana bi morala biti prva izbira za pse s težavami v urinarnem traktu ali pse, ki zaradi različnih vzrokov ne zaužijejo dovolj tekočine. Praviloma vsebuje tudi večje količine mesnih beljakovin od klasične suhe hrane iz množične proizvodnje. Priporoča se psom, ki se borijo s prekomerno težo, saj vsebujejo recepture mokre hrane za pse praviloma manj ogljikovih hidratov od suhih receptur. Z mokro pasjo hrano boste tudi prej pritegnili izbirčne pasje jedce, saj jim praviloma bolj tekne.

Sestava mokre hrane za pse, ki se ji raje izognite

Tako kot za suho veljajo tudi za mokro hrano enaka priporočila o izogibanju konzerv s površnim navajanjem imena sestavin, z veliko ogljikovimi hidrati in umetnimi dodatki.

Pred izborom mokre hrane za pse oz. konzerv preverite sledeče navedbe na embalaži in proizvajalca:

• Izbrana konzerva za psa naj ima na deklaraciji natančno poimenovane sestavine. Izogibajte se mokri pasji hrani, ki v opisu sestavin navaja generične opise, kamor se uvrščajo: mesna moka, rastlinske beljakovine, rastlinsko olje, mesne beljakovine, meso in živalski stranski proizvodi, žitarice, gluten, perutnina …

• Izogibajte se t. i. 4 D sestavinam (D predstavlja začetnice za opise vrst odpadnega mesa “dead, dying, diseased & disabled meat”). Če kupujete svojemu najdražjemu pasjemu družinskemu članu konzerve z nepopolnimi opisi vsebine po nizki ceni, kjer med prvimi šestimi sestavinami v opisih prevladujejo še ogljikovi hidrati, morda tvegate, da hrana vsebuje meso umrlih, bolnih, pohabljenih živali.

• Izogibajte se konzervam z BPA premazi (bisfenol A), ki so motilci hormonskega sistema. BPA je industrijska kemikalija, ki se uporablja pri proizvodnji polikarbonatne plastike in epoksi smol. Epoksi smole se uporabljajo za premaz površin s katerimi prihaja v stik hrana. To so razne pločevinke, kovinski pokrovi steklenic in kozarcev, plastične cevi vodovodov.

• Izogibajte se mokri hrani za psa, ki je bila kuhana pri visokih temperaturah. Visoke temperature namreč uničijo vitamine in minerale v sestavinah. Iščite mokro hrano, ki je bila kuhana na nizkih temperaturah.

• Nikar psu ne kupujte konzerv z veliko umetnimi konzervansi, barvili, kemikalijami.

• Izogibajte se mokri pasji hrani, ki ima dodane sladkorje, umetna sladila, ojačevalce okusa.

• Pazite, da mokra hrana ne vsebuje veliko ogljikovih hidratov, saj nimajo bistvene dodane vrednosti v prehrani psov. V večini primerov se znajdejo v mokrih recepturah kot mašilo – poceni sestavina, ki na hitro nasiti psa in zniža ceno izdelka. Zaradi tega bo pes hitreje znova lačen, pojedel bo več neustrezne hrane in pridobival na teži.

Surova hrana za pse v domači kuhinji

MLADIČKI

Uravnotežen obrok za pasjega mladiča se nekoliko razlikuje od obroka odraslega psa. Biološko primerna surova hrana za mladiča je običajno sestavljena iz 70–80 % mesa, 10 % notranjih organov (na primer vranice in jeter) ter 10 % kosti (mesnatih kosti, npr. račji ali puranji vratovi, račja krila). V jedilnik sicer lahko v minimalnem deležu (do 10 %) vnesemo tudi vir ogljikovih hidratov, ki pa naj bodo polnovredni, z nizkim glikemičnim indeksom, in sadje ter zelenjavo, za katero pa je primerno, da je do 9. tedna starosti rahlo pokuhana in naribana. Dnevni vnos hrane naj bo razdeljen na več obrokov, kar je odvisno od starosti: mlajši psički naj imajo čez dan obroke na 3 do 4 ure, pri večjih pa naj bo ta časovni razmik malce daljši. Pri odmerjanju količine dnevnega vnosa hrane je najboljše vodilo 10 % trenutne telesne teže mladička, starega med 7 in 10 tednov. V nadaljevanju pa velja naslednje:

Psa, starega več kot 68 tednov, obravnavamo kot odraslega in ga hranimo z 2 % do 3 % telesne teže, večje pasme psov pa z 1,5 % do 2 % telesne teže.

ODRASLI PSI

Za odrasle pse velja smernica glede na velikost živali in sicer:

- majhni psi (do 10 kg) 3 % telesne teže / dan

- srednje veliki psi (od 11 – 35 kg) 2,5 % - 2 % telesne teže / dan

- veliki psi nad 36 kg pa 1,5 % telesne teže / dan

Ob tem se moramo zavedati, da so to le osnovne smernice, ki jih prilagajamo glede na posameznega psa ter skrbno opazujemo, da ta ni presuh ali predebel.

Primer receptov:

RECEPT jagnjetina & kunec:

 40 % jagnjetina (vključno z organi, cca. 5 %)

40 % kunčje meso (vključno z organi, cca. 5 %)

10 % račjih vratov

5 % naribanega korenja

1 % jagodičevja (lahko jih zamenja sezonsko sadje npr. naribano jabolko)

4 % naribanih bučk 

RECEPT sardelice z belo ribo & govedina

 20 % celih sardelic

20 % bele ribe

40 % mlete govedine (vključno z organi, cca. 5 %)

10 % govejih mesnatih sapnikov

4 % naribane maslene buče

3 % naribanega rumenega korenja

3 % nasekljane baby špinače ali blitve

Na tem mestu izpostavljamo še vampe, psom neizmerno dišeče in zaželene. Odlično jih je umestiti vsaj 2 x tedensko na jedilnik, kot samostojni obrok ali pa jih zgolj umešamo v obrok, ki se ga bodo psi izjemno razveselili. 

MESO, ki ga priporočamo za umestitev v obroke: za začetnike se najbolje obnese lahko prebavljivo meso, kot je puran, piščanec in ribe. Divjačino umestimo v obroke, ko je pes že vajen surove hrane, ker je nekoliko težje prebavljiva. Pri hranjenju je izjemnega pomena raznolikost vrst mesa zaradi različnih vsebnosti hranilnih snovi. Pri psih intolerantnih na določeno vrsto beljakovine lahko uvedemo izločevalno dieto, pri čemer posežemo po hipoalergenih vrstah mesa, kot npr. konj, kunec, koza.

ORGANI, ki jih svetujemo: jetra, ledvica, vranica. Kot posebnost izpostavljamo srce, ki ga uvrščamo v surovi pasji prehrani med mišičnino. Optimalen delež srca v obroku naj ne bi presegal 15 % celotnega mesnega deleža.

MESNATE KOSTI za intenzivno čiščenje zobovja in dlesni- srove: piščančji hrbti, račji vratovi, jagnječja rebra, puranji vratovi, goveji sapnik.

DODATKI, ki jih nekajkrat tedensko lahko umestimo v obroke: celo surovo jajce, skuta, kefir, ribje olje (najboljše je sardinino ali krilovo olje), mleto laneno seme, konopljini proteini, botanični izvlečki in zelišča.

Pri pripravi surove hrane ne pozabimo na higieno in čistočo ob rokovanju surovih sestavin, nujno je temeljito čiščenje površin, pasjih skledic in seveda naših rok. Na ta način smo mi in naši kosmatinci popolnoma varni ob hranjenju s surovo hrano. 

Kako vem, da hrana psu dobro dene?

Trije znaki kažejo na to, ali hrana, ki ste jo izbrali, vašemu mladičku ustreza ali ne. Predvsem ko uvajate novo vrsto ali znamko hrane, bodite pozorni na pokazatelje zdravja. Iztrebek mora biti čvrst, ne pa zelo trd ali preveč tekoč. Ne sme pretirano smrdeti, saj driska in smrad nakazujeta bakterijsko neravnovesje. Dlaka mora biti sijoča, koža pa zdrava in brez sprememb. Zadah iz gobca ne sme biti neprijeten.

Znanost je na strani lastnikov, ki se zavedajo pomena ustrezne hrane za ljubljenčka in znajo brati deklaracije. Če v branju deklaracij niste najbolj vešči, vam je lahko spodaj razlaga v pomoč.

Raziskav, koliko lastnikov psov in mačk dejansko bere IN RAZUME navedbe na deklaraciji pasje hrane, ni ravno veliko. A podatek, da svetovni trg s hrano za ljubljenčke obvladuje par multinacionalk (nam najbolj poznane so Colgate-Palmolive preko hčerinskega podjetja Hills Pet Nutrition, Mars Petcare z vodilnimi znamkami Pedigee, Whiskas in Royal canin, Nestlé preko blagovne znamke Purina …) je vseeno dovolj zgovoren. Zato lahko pod črto sklepamo, da jih ni ravno veliko.

Deklaracija na hrani za pse

1. Naziv hrane

Pri brskanju med ponudbami hran po spletu ali trgovskih policah je velikokrat ime hrane tisto, ki pritegne kupca. In prav je tako, saj ime pove veliko o izdelku. Primer:

• Če ima hrana za pse v imenu navedene procente (npr. 95 % mesa X), pomeni, da MORA dejansko VSEBOVATI vsaj 95 % navedenega mesa.

• Če ima hrana za pse v imenu naveden opis, kot so “formula”, “obrok”, “receptura”, pomeni, da mora vsebovati vsaj 25 % določene sestavine, ki jo s tem opisuje.

• Če naziv hrane vsebuje opis “z jabolkom”, z govedino ali “z grahom”, pomeni, da mora opisana hrana vsebovati najmanj 3 % navedene sestavine (nič več). To ne velja pri opisih hranil, kot so vitamini in minerali. Pri teh je lahko vsebnost drugačna.

• Če naziv hrane vsebuje določen okus, pomeni, da se mora navedena sestavina – okus – nahajati tudi na deklaraciji, vendar s tem količina NI določena. Izbrana hrana jo lahko vsebuje v minimalni količini, ki jo še zasledi laboratorijska analiza.

2. Sestavine

Sestavine so NAJPOMEMBNEJŠI vir informacij o hrani. Sestavine MORAJO biti navedene po količini (od tiste, ki jo je v hrani največ, do tiste, ki jo vsebuje najmanj, navzdol). Zato se vse, ki jih je v hrani največ, navedene na vrhu (praviloma med prvimi šestimi postavkami), ostale pa so navedene na dnu. 

Pri oceni določene hrane preučite kakovost sestavin. Iščite visoko kakovostne živalske beljakovine, kot so natančno poimenovana vrsta mesa, mesne moke ali jajca (primer: piščančje meso, goveja jetra, goveji vampi). Ne pozabite preveriti vrsto maščob, ki jo vsebuje hrana, ki mora biti natančno poimenovana (primer natančno poimenovane kakovostne maščobe je piščančja maščoba ali ribje olje iz sleda)!

3. Zajamčena analiza

Skladno z AAFCO mora zajamčena analiza kupca informirati o minimalnih vsebnostih surovih beljakovin, minimalnih surovih vsebnostih maščob, največjih vsebnostih surovih vlaken in največjih vsebnostih vlage.

Te ščitijo potrošnika in mu zagotavljajo koristne informacije o izdelku. Hrana, ki se trži pod oznako “z manj” ali “z manj maščobami”, mora imeti navedeno tudi največjo vsebnost maščob. Zajamčena analizi lahko vključuje tudi druga hranila, kot so pomembne maščobne kisline (EPA in DHA) in vitamini (npr. vitamini E in vitamin C). Zajamčena analiza opisuje najmanjše in najvišje vsebnosti, zato raven hranil ne odraža natančnih vrednosti v hrani. Temu je namenjena povprečna (ali tipična) analiza hranil, ki daje natančnejše informacije o vsebnosti hranil v določenem živilu posamezne hrane za ljubljenčka.

Zajamčena analiza je izražena v procentih na “AF” osnovi (as fed). Kaj to pomeni? Če analiza vsebuje podatek, da hrana vsebuje 40 % surovih beljakovin, to pomeni, da hrana vsebuje 40 g beljakovin na 100 g zaužite hrane. Ta podatek vam ne bo koristil, če boste z njim želeli med sabo primerjati suho in mokro hrano. Mokra hrana vsebuje visoke količine vlage (tudi do 80 %), zaradi česar so AF vsebnosti hranil v njej dosti nižje kot v suhi hrani. Če želite primerjati suho in mokro hrano, morate AF vrednosti pretvoriti v, na primer, suho vrednost (odšteti vlago).

4. Izjava o ustreznosti hranil

Ta izjava obvešča kupca, da hrana vsebuje vsa potrebna hranila za ljubljenčka v vseh ali točno določenem življenjskem obdobju (odobrena s strani AAFCO).

5. Količine hranjenja

Vsaka pasja hrana bi morala na embalaži vsebovati priporočila o hranjenju na dnevni bazi. Praviloma so ti podatki ocenjene vrednosti. Lastnikom pomagajo ob prehodu na novo hrano. S časom lahko količine hranjenja tudi spremenijo in prilagodijo potrebam ljubljenčka. Večina podatkov temelji na energetskih potrebah posamezne živali in lahko odstopa od dejanskih potreb tudi do 50 %. Zato je zelo pomembno, da vsak lastnik spremlja prehranske potrebe svojega ljubljenčka tudi glede na njegovo težo, starost, obolenja in aktivnost.

Več podrobnosti o pasji prehrani in hrani si lahko preberete na:

ZPS TEST SUHE HRANE

https://www.zurnal24.si/vizita-za-zivali/novice/miti-in-resnice-o-pasji-prehrani-305858 – www.zurnal24.si 

https://www.hov-hov.si/2020/05/najboljsa-hrana-za-pse/

https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/surova-hrana-za-pse

Srbijo me zobki!

Žvečenje je zelo pomemben del pasjega življenja, saj jim le-to narekuje njihov naravni nagon. Z žvečenjem pes krepi čeljust, si čisti zobe in s tem ohranja zdravje v ustni votlini. Psi, ki veliko žvečijo, imajo dokazano manj zobnega kamna in bolj zdrave zobe. Žvečenje je tudi odlična stimulacija, način, da se pes zamoti, obenem pa lahko celo olajša občutke stresa in tesnobe pri psu. S tem, ko psu zagotovimo primerne žvečilke, pa pred njegovimi zobmi zaščitimo tudi naše pohištvo, čevlje, električne kable in druge stvari v gospodinjstvu, ki so bistveno manj primerne za žvečenje.

 Po 3. mesecu starosti bo mladiček začel menjati  mlečne zobke za stalne in bo v tem času iskal »žvečkote«. Zato že pred prihodom domov, na ležišče postavite igračke, ki so namenjene žvečenju po mili volji.  Izberite primerno velike in varne  igračke. Poškodovane igrače odstranite, saj je nevarno, da mladič delce pogoltne. Ko se kuža z zobmi spravi nad npr. pohištvo, blazino ali odejo, mu moramo preusmeriti  pozornost.  Pokličemo ga in ko priteče, ga z njegovo igračo povabimo na igro.

Ne pozabite, da naše roke in prsti niso pasja igračka.

Kaj lahko date pasjemu mladiču za zvečenje?

Yakers sirova palčka in kosti z morskimi algami. Yeakers sirova palčka je 100-odstotno naraven prekajen sir katerega so že več stoletij uživali ljudje v Himalaji, zdaj pa je na voljo kot vzdržljiva žvečilka tudi za pse!

Kosti z morskimi algami . So odličen pripomoček za nego zob in odličen pripomoček za dresiranje psa

Rogovje različnih živali. V vsakem primeru je rogovje izredno trden, trpežen priboljšek, ki zdrži dolgo časa. Pri nakupu bodite previdni na trdoto. Za mladičke so potrebni mehkejši kosi, ker lahko pride do zloma zob.

Sušeni mesni izdelki. Pri izboru tovrstnih izdelkov, moramo biti previdni, glede izvora mesa. Za pasjega mladiča priporočam čeveljček iz 100% svinjske kože. Vedno je obvezen in brez izjeme nadzor, da ne pride do zadušitve.

Interaktivne igrače. Tovrstne igrače so po navadi zelo trpežne in se psi z njimi zelo radi zamotijo, kalorični vnos pa nadzorujemo sami, z odmerjanjem in izbiro priboljškov. Resna nevarnost, ki spremlja uporabo teh igrač je, da se psu zatakne jezik v odprtino za priboljške, kot je bilo zabeleženo v nekaterih primerih.

 Kong Puppy gumijasta igrača – Small *

 Kong Puppy Dental igrača palčka – Small*

*(modra barva je prava trdota za mladiče)

IGRAČE ZA ŽVEČENJE

POZOR! Pes se lahko zaduši praktično s čimerkoli: z igračo, s palico na vrtu in seveda tudi z žvečljivim priboljškom. Kadar mu ponudimo pasje žvečilke, ga moramo torej obvezno in brez izjeme nadzorovati, da lahko pravočasno ukrepamo.

Psu se po potrebi umiva zobe, odvisno od zobnih oblog.

Osnovna nega pasjega mladička

Pred nakupom ustreznih pripomočkov za nego dlake se posvetujete z vzrediteljem pasme ali s pasjim frizerjem.

Pomembno je, da mladičku na prijeten način pokažemo nego kot del vsakdanjika in ga po končani negi vedno nagradimo s priboljškom. Tako si bo zapomnil nego, kot nekaj prijetnega.

Pripomočke za nego najprej predstavite mladičku naj jih povoha in se z njimi spozna. Šele po spoznavanju s pripomočki počasi začnete z nego. Mladička med spoznavanjem hvalite in mu ponudite nagrado v obliki priboljškov, lahko se namesto priboljška z njim tudi poigrate- tako bo dogodek povezal s pozitivno nagrado. 

KRTAČENJE:  Če je mladiček izredno nemiren, poizkusite s česanjem po sprehodu, ko bo kuža utrujen. Na začetku ni potrebno, da takoj prečešete celega kužka – lahko si razdelite nego po dnevih: prvi dan trup, drugi dan tačke… Na ta način postopoma navajate psa na česanje.

Krtačimo ga po potrebi odvisno od dolžine dlake. Dlaka mladičkov nekaterih pasem je do 18 meseca starosti bolj zahtevna (se hitreje naredijo vozli). Česanje dlake na tri dni do enega tedna, odvisno od dolžine dlake.

ČIŠČENJE UŠES: Ko psa okopate, bodite posebno pozorni, da mu dobro osušite tudi ušesa. Dokler ta niso suha, naj kosmatinec ne gre na prosto, da ne pride do vnetja. V ušesa lahko nakapate posebno sredstvo za čiščenje, ki ga dobite pri veterinarju, nato pa umazanijo pobrišete z vlažnim robčkom. Ne uporabljajte palčk za čiščenje ušes.

ČIŠČENJE ZOB:  Podobno kot nas tudi pse ogrožajo zobni kamen in obloge. Njihovo nabiranje lahko preprečite z vsakodnevnim ščetkanjem ali čiščenjem vsaj vsak drugi dan. Uporabite zobno ščetko in posebno pasjo zobno pasto. Tista, ki je namenjena ljudem, namreč vsebuje preveč natrija. V pomoč pri čiščenju zob ter celo krepitvi čeljustnih mišic in dlesni je lahko tudi grizenje surovih kosti. Za to so primerne mehkejše kosti (piščančji hrbti, perutničke, bedrca ali prašičji oziroma kravji rep). Psu jih ponudite dva- do trikrat tedensko, a bodite pozorni, če se morda pojavi driska ali zaprtje ob hkratni prehrani z briketi. Debelejše zobne obloge in kamen lahko odstrani le veterinar.

Navajanje psa na ščetkanje zob

Da se pes lahko osredotoči na to, kaj počneta, potrebuje mir in nevtralno okolje. V okolju, kjer je polno (novih) vonjav, drugih psov in neznanih ljudi, se bo namreč tudi vaš pes težko zbral in osredotočil na to, kar želite od njega.

2. Trenirajte z umirjenim psom

Preden se z vašim psom lotite učenja ščetkanja zob, pojdite z njim na sprehod. Naj “pokuri” odvečno energijo, da bo med treningom lažje ostal umirjen in osredotočen na učenje.

3. Hrana naj bo nagrada

Pri treningu naj hrana psu predstavlja nagrado – le tako boste lahko trenirali s pomočjo pozitivne motivacije. Če pes ne želi vzeti hrane od vas, boste težko trenirali in je najprej potrebno urediti to.

4. Začnite počasi in napredujte postopoma

Ne prehitevajte s koraki v učnem procesu!

Korak 1: pes je osredotočen na vas in vzame hrano, ko mu jo ponudite.

Korak 2: dotikate se njegove glave in gobčka in ga s hrano vmes nagrajujete.

Korak 3: vihate mu ustnice in odprete gobček ter ga s hrano vmes nagrajujete.

Korak 4: s prsti se dotikate zob in ga s hrano vmes nagrajujete.

Korak 5: vzamete ščetko in se dotikate zob izmenično s prsti in s ščetko ter ga s hrano vmes nagrajujete.

Korak 6: zob se lahko dotikate le s ščetko.

Na začetku ga s hrano nagrajujte zelo pogosto, nato pa počasi čedalje manj, ko prehajate v dnevno rutino.

Koliko časa boste skupaj s svojim psom porabili za trening je odvisno o več dejavnikov, na primer, kako dobro je pes pripravljen na učni proces, kakšne so vaše spretnosti za treniranje psa, koliko je pes star in kakšne so njegove izkušnje. Najpomembnejše je, da korakov v procesu učenja ne izpuščate ali prehitevate; če pes v kakem koraku ni suveren, se vrnite za korak nazaj. Ponavadi pa tak proces učenja traja vsaj 14 dni do 1 meseca.

Cilj je, da zobe ščetkate vsak dan, vsaj 30 do 60 sekund na vsaki strani ustne votline. Brez da bi odpirali gobec le privzdignite ustnico pri svoji živali in nežno ščetkajte zobe od dlesni proti vršku krone zoba.

Ana Nemec, 7. decembra, 2020, v blog, Strokovni prispevki z značkami, nega ustne votline,  Tekst in slike: Jure Pribičevič, Alfakan

KRAJŠANJE KREMPLJEV:  Večina ljudi to opravilo prepusti frizerju ali veterinarju. Če se boste tega lotevali sami, kupite primeren ščipalnik in bodite zelo pazljivi. Krempelj ima namreč dobro prekrvljen mešiček. Če prirezujete pregloboko, lahko teče kri in psa boli. Krajšanje krempljev je nujno, saj ti izrastki, če so predolgi, psa ovirajo pri hoji. Ne smejo se dotikati tal.

Psu kremplje ostrižemo s škarjami za kremplje.

Večina psov ne mara striženja krempljev. Takoj ko se dotaknemo škarij, se številni psi skrijejo in zajame jih panika.

SLIKA PRAVILNO UREJENIH KREMPLJEV

Kaj se zgodi, če so kremplji predolgi?

Zelo pomembno je, da redno preverjate in skrbite za kremplje svojega psa. Če se za njegove kremplje ne zmenite, lahko pride do naslednjega:

• Predolgi kremplji se lahko med igranjem zlomijo in povzročijo hudo krvavenje. Če se pes s predolgimi kremplji obesi na predmete, obstaja nevarnost, da si jih odtrga. Med praskanjem po vratu se lahko hudo poškoduje.

• Skupaj s kremplji rastejo tudi krvne žile v kremplju! Daljši kot so kremplji, večja je verjetnost, da bodo krvaveli, ko jih porežete. Ko kremplji zrastejo do določene dolžine, jih je zelo težko postriči brez zapletov.

• Številnim psom je zelo neprijetno, če imajo dolge kremplje. Med tekom pogosteje dvignejo tace in pokažejo drugačen vzorec hoje. Dolgoročno si lahko poškodujejo sklepe. Lahko povzroči obrabo sklepov (artrozo), kar je za pse zelo boleče.

• Če se krempelj zaraste v sosednji prst, se lahko koža močno vname. Tačka zateče in postane topla. Vsak gib je tako boleč, napadejo pa jo lahko tudi določene bakterije, ki lahko povzročijo razjede.

Kako dolgi so lahko kremplji?

Ko pes stoji, se s kremplji ne sme dotikati tal oz. se z njimi tal dotika le rahlo. Če slišite kremplje, ko pes hodi oz. teka po trdih tleh, to pomeni, da kremplje vleče po tleh. V tem primeru mu čim prej pristrizite kremplje.

Kaj potrebujemo za striženje pasjih krempljev?

• Za striženje pasjih krempljev boste potrebovali škarje ali brusilnik za pasje kremplje.

• Škarje so za začetnike nekoliko težje za uporabo, zato začetnikom priporočamo brusilnik. Pri škarjah morate biti zelo previdni, da krempljev ne skrajšate preveč. Z brusilnikom pa lahko kremplje odstranjujete milimeter za milimetrom.

• Za zgladitev ostrih robov lahko uporabite pilo. 

Kako pravilno strižemo pasje kremplje?

• Ne pozabite, da striženje pasjih krempljev ni tako preprosto, kot se sliši. Če se striženja ne lotimo pravilno, lahko psu povzročimo bolečine in ga spravljamo v stres. Na pomoč se lahko obrnete tudi na veterinarja ali pasji salon.

• Pred striženjem poskrbite za prijetno vzdušje. Pes bo hitro zaznal, če boste živčni. Da bo med striženjem sproščen, ga mirno ogovorite in postavite v udoben položaj. Razvedrite ga lahko tudi s priboljški.

• Da si olajšate delo in bo psu bolj udobno, mu lahko ukažete, naj vam poda svojo taco. Tako bo vedel, da se boste ukvarjali z njegovimi tacami in se ne bo preveč prestrašil, ko ga boste malce vlekli in zbadali v tace.

• Dobro preglejte njegove tace in kremplje ter mesta med prsti. Če kremplji niso pigmentirani, lahko znotraj vidite krvne žile. Pri pregledu vam lahko pomaga žepna svetilka, vendar ni nič hudega, če žil še vedno ne opazite.

• Kremplje odrežite tako, da pustite dva do tri milimetre kremplja nad žilnim delom. Ne pozabite na volčje kremplje (pasji palec). 

• Če po nesreči predrete krvno žilo, lahko krvavenje zaustavite s pomočjo robčka. Robček za nekaj sekund ali minut čvrsto pritisnite na krvavitev. Nato razno razkužite in jo v naslednjih dneh opazujte, da ne pride do okužbe.

• Po koncu striženja psa jasno pohvalite. Tako se bo pes naučil, da je striženje krempljev nekaj pozitivnega in bo naslednjič veliko bolj sproščen.

Ko mladička pripeljemo domov, ima ponavadi svoj tipični vonj. Če kuža ne smrdi in ni umazan, ga ni potrebno kopati. Če pa mladič smrdi pa ga lahko skopamo (od starosti 8 tednov dalje z ustrezno kozmetiko namenjena prav dlaki za pasje mladičke).

Dlaka mladička je po strukturi drugačna od “odrasle” dlake. Mladičkova dlaka je bolj pusta in je mehkejša. Odsvetujem uporabo kozmetike namenjene za nego ljudi.

Pred kopanjem je potrebno psa dobro razčesati, kar pomeni razvozlati vse pentlje in vozličke, ki so prisotni v njegovi dlaki. Voda naj bo topla, ne prehladna in ne prevroča. Pomembno je, da se ne pozabi na gumijasto podlago v kadi ali banji, če se psa kopa v notranjih prostorih. Namreč podlaga bo psu preprečila morebiten zdrs in s tem paniko in strah.

Psa začnemo najprej polivati po hrbtu in počasi nadaljujemo po celi dolžini telesa. Posebej previdni smo okoli glave, saj so tam ponavadi psi bolj občutljivi. Voda naj ne zaide v ušesa ali oči, saj lahko povzroči vnetje, poleg tega pa to ni prijetno za vašega psa. Ko ste psa dobro premočili ter odplaknili umazanijo, začnite z nanašanjem razredčenega šampona. Šampon temeljito izperite. Postopek ponovite še enkrat. Za dolgodlake pse je priporočljivo nanesti balzam po istem postopku, kot smo nanašali šampon. Psa posušite s sušilcem ali z brisačo.

Po kopanju naj bo vaš pes vsaj nekaj ur na toplem, da se njegova dlaka popolnoma posuši. Pazite da ne bo na prepihu, saj bo tako hitro ujel prehlad.

Kopanje psa naj bi zadostovalo enkrat mesečno, je pa odvisno od dolžine dlake in potrebe seveda.

Pripomočki za kopanje psa:

• • Bubbles & Nature balzam za dolgo in zavozlano dlako

  • Naravni šampon za dolgodlake pse Bubbles & Nature

  • Naravni šampon za mladičke Bubbles & Nature

Šamponi in balzam sta 10-kratni koncentrat, kar pomeni, da iz 250 ml koncentriranega šampona dobite 2,50 l šampona za kopanje psa. Šampon ali balzam zmešajte z vodo, v plastenko v razmerju 1:10.

 Pripomočki za česanje psa:

• Ferplast glavnik za vozle, stranski

• Jean Peau krtača s srednje dolgimi iglami

• Jean Peau losjon za razčesavanje - 200 ml

• Artero kovinski glavnik, krajše igle - 18 cm

Če se boste odločili, da boste psa strigli sami, ga čim prej začnite navajati na striženje dlake, dlake med blazinicami, dlake okoli oči ter intimnih predelov, krajšanje krempljev ,ter čiščenja (ušes, zob, analne žleze)…

Na prijeten način, skozi igro psa spoznamo s pripomočki za nego, (škarje, zvok fena in brivnika …).

Če se za to delo ne čutite sposobni, vam priporočam, da peljete psa k pasjemu frizerju in veterinarju.

Program cepljenja

V času cepljenja mora biti pes  zdrav. Priporočljivo je, da pred cepljenjem, ali najkasneje, ob prvem cepljenju, dobi zaščito proti notranjim zajedavcem.

OSNOVNA CEPLJENJA ZA PSA

• Psi so prvič cepljeni (parvoviroza, pasja kuga, kužni hepatitis, kužni kašelj  in leptospira) že pri vzreditelju. 

• Drugo cepljenje sledi čez 3-4 tedne, 

• tretje pa pri starosti 14-16 tednov. 

STEKLINA

• Med 12-16 tednom starosti se pse prvič cepi proti steklini. 

• Nato morajo biti psi proti steklini cepljeni še 2x,

• torej gre skupno za 3-letna zaporedna cepljenja. 

Če le-ta cepljenja opravimo brez zamude, sledi 2-letni premor. Cepljenje  proti steklini je obvezno na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (Uradni list RS, št. 139/06). Zelo pomembno pri cepljenjih je, da se ne zamudi predvidenega datuma cepljenja, saj lahko le na ta način ohranimo zadostno količino protiteles v organizmu psa in ga primerno zaščitimo, saj za večino teh bolezni NI zdravila. Redno cepljenje, zaščiti psa pred težko ozdravljivimi ali celo smrtno nevarnimi boleznimi. Nevarno za ljudi je steklina in leptospiroza.

TABELA PROGRAM CEPLJENJA

Notranji in zunanji zajedavci

NOTRANJI ZAJEDAVCI:

• Črevesna glista

Razvojni krog glist poteka pri večini vrst brez vmesnega gostitelja, jajčeca pridejo v okolje z iztrebki živali, se razvijejo v ličinko, žival jo nato zaužije z okuženo vodo, hrano ali lizanjem tal. Ličinke se vrnejo v črevesno sluznico, s krvjo pa lahko potujejo tudi v druge organe (pljuča, srce...). Manjše število ličink ne povzroč velikih težav, številčna naselitev pa lahko povzroči resno škodo (bruhanje, driska, brez apetita...). Človek se lahko okuži z črevesnimi glistami preko okolja, onesnaženega z iztrebki psov.

• Pljučna glista

V pljuča se najpogosteje naselijo gliste vrste Angiostrongylus vasorum. Običajno okužbe minejo brez izrazitih kliničnih znakov, lahko pa imajo psi težave z dihanjem, kronično kašljajo in imajo izcedek iz nosu, redki primeri so pljučna motnja (strjevanje krvi).

• Srčna glista

Posebno nevarna za psa je srčna glista ali dirofilarija. PRIKAZ ŽIVLJENSKEGA CIKLA SRČNE GLISTE

Z ličinkami te gliste lahko vašega psa s pikom okužijo okuženi tigrasti komarji, ki jih je največ v centralni Sloveniji ter ob morju in v Prekmurju.

Srčna glista lahko povzroči srčno popuščanje in je zdravljenje tega praktično nemogoče, pred odhodom na območja, kjer najdemo tigraste komarje, pomislite na tablete, za profilakso.

Zaščita v sezoni komarjev “Preventivo izvajamo pri vseh živalih, ki odhajajo na endemično območje,. Pri tistih, ki se na ta območja odpravljajo vsak konec tedna, je treba dati sredstva za zaščito prek cele sezone komarjev, in sicer enkrat mesečno. “Pri tistih, ki gredo enkratno, pa pred odhodom ali v desetih dneh po prihodu domov, če niso bili na okuženem območju več kot en mesec,”.

Znaki, ki kažejo na to da se je v psa naselila srčna glista:

Na začetku okužbe oziroma v fazi okužbe z ličinkami psi ne kažejo posebnih znakov, dokler se ličinke ne razvijejo v odrasle srčne gliste. Prav tako se znaki ne pokažejo pri vseh okuženih psih. Ob napredovanju bolezni lahko opazite pri psu: (občasno pokašljevanje (blagi znaki), hitro utrujenost (blagi znaki), izgubo apetita (hudi bolezenski znaki), oteženo dihanje (hudi bolezenski znaki), hujšanje (hudi bolezenski znaki), pospešen srčni utrip (hudi bolezenski znaki), apatičnost (hudi bolezenski znaki), nabiranje tekočine v trebuhu (hudi bolezenski znaki).

• Trakulja

Trakulja za svoj razvoj potrebuje vmesnega gostitelja in so omejene samo na črevo. Odrasle trakulje odmetavajo odrivke z jajčeci, ki jih lahko opazimo tudi v blatu ali na dlaki ob zadnjični odprtini živali. Povzročajo srbež, zato se tudi žival drsa ali liže po zadnji plati. Prav tako se lahko človek okuži s trakuljo in sicer z slabo obdelanim mesom (prašiča ali goveda) ali pa z uživanjem jajčec, ki jih z iztrebki izločajo mesojede živali (psi, volkovi...)

• Praživali

V črevesje zaidejo tudi enocelični organizmi. Ti niso opazni s prostim očesom (mikroskop), s pregledom blata. Ob okužbi povzročajo slabšo absorpcijo hranilnih snovi iz črevesja in dalj časa trajajočo drisko.

ZUNANJI ZAJEDAVCI:

• Bolhe

Z bolhami se živali najpogosteje okužijo v naravi, na sprehodu ali preko drugih živali. V stanovanje jih lahko prinese tudi  mi sami ali smo jih prinesli z nekaterimi predmeti (npr.: izposojene/nove igrače za psa, ležišče za psa, izposojena pasja oblačila,…). . Človek je lahko tudi  gostitelj bolhe, še posebno takrat ko psa (gostitelja) ni prisotnega v stanovanju. Bolhe so najpogostejši in najbolj trdovratni zunanji zajedavec. 

Življenje bolhe je sestavljeno iz štirih razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, buba in odrasla žival, ki jo najboljše poznamo, ker jo vidimo s prostim očesom in ker skače. Samice bolh se neprestano hranijo s krvjo vašega psa. Istočasno kot se hrani tudi ustvarja bolšje iztrebke, ki jo ne svetli dlaki vidni kot črne pikice. Če daste te črne pikice pod vodo, bodo postale rdeče in to je 100% dokaz, da je to bolšji krvav iztrebek. Samica bolhe na psu in v stanovanju odlaga jajčeca. Jajčeca se z lahkoto odkotalijo po celotnem stanovanju. Prostori, kjer se pes pogosto zadržuje (posteljica, kavč, preproga,…) postanejo zaradi tega zelo gosto poseljeni z bolhami. 

Preventiva je boljša kot kurativa!!! Če pa že pride do invazije bolh, se dezinsekcije - deratizacije lotite takoj!!!

Bolhe v stanovanju in bolhe pri psu zatiramo istočasno. To je edina uspešna kombinacija, da se bolh uspešno znebimo v stanovanju in na psu. Če imate več psov in mačkov, je potrebno negovati vse kosmatince. Za zmago nad bolhami se je potrebno boriti z vsemi razvojnimi stopnjami. Uničiti moramo odrasle bolhe (kar je po navadi najlažje), znebiti se moramo jajčec (pobiti bolhe samice, da ne ležejo več jajčec), preprečiti moramo, da bi se iz jajčec razvile ličinke in preprečit moramo, da bi se ličinke zabubile. To je najtežje. Najti ličinke v bubi in jih uspešno pobiti, saj jih ne vidimo, samo predvidevamo lahko kje so. Prav tako, so bube zelo trdovratne in preživijo marsikaj zelo dolgo časa. 

• Klopi

Ena izmed najbolj pogostih prenašalcev bolezni so klopi (anaplazmoza, borelioza in babezioza).

Anaplazmoza: Nenadna povišana temperatura, bruhanje, driska, utrujenost in spontane krvavitve iz različnih delov telesa. V večini primerov je bolezen samoomejujoča.

Babezioza: Poteka v akutni obliki s povečano telesno temperaturo, izrazito utrujenostjo in bledimi sluznicami. Povzročitelj napada rdeče krvne celice, kar privede do bolj ali manj izrazite slabokrvnosti

Borelioza: Psi redko izrazijo klinične znake bolezni. Ta se največkrat pokaže v kronični obliki, z različnimi oblikami šepanja.

Odstranjevanje klopov

Za odstranjevanje klopov uporabljajte izključno pinceto za klope, ki je za drobiž dosegljiva v vsaki trgovini s pasjo opremo. Hitro in v celoti lahko z njo odstranimo klopa, hkrati pa ga ne stiskamo, s čemer bi lahko pospešili vnos bakterij v telo psa.

• Komarji

Komarji prenašajo srčno glisto (več si lahko preberete pri "Srčni glisti")

• Garje

Garjavost je zajedavska kožna bolezen. Povzročajo jo pršice, ki jih imenujemo tudi garjavci. Poznamo (kožno in ušesno garjavost ter Demodikoza).

Kožna garjavost: Garjavec živi v zgornjih plasteh kože, vrta rove v kožo in povzroča težave pri vseh sesalcih, tudi pri človeku. Kožne spremembe so v obliki rdečkastih izpuščajev s krasto (hudo srbenje in izpadanje dlak).  Najprej se pojavijo na koži glave, smrčka, ušes, okoli oči in na komolcih. 

Ušesna garjavost: Naseljujejo sluhovod in kožo okoli uhlja. povzročajo vnetje zunanjega sluhovoda in so vidne kot črno rjave nesnage v ušesu, mikroskopsko pa so vidni zajedavci. Psi se praskajo po ušesih in otresajo glavo. Prenaša se iz živali na živali, ne pa tudi na ljudi.

Demodikoza: Živi v dlačnih mešičkih, lahko pa tudi v žlezah lojnicah. So stalni prebivalci kože psov ter običajno ne povzročajo težav, lahko pride do pretiranega razmnoževanja, pri padcu odpornosti psa ali pri mlajših psih.  Spremembe se pojavijo na glavi, okoli oči, na kotičkih ust in tačkah. Prenaša se iz živali na živali, ne pa tudi na ljudi.

Kako se zaščitimo pred zajedavci?

Pomembna je preventivna oskrba. Sredstva, ki so namenjena za mačke, niso vedno primerna tudi za pse.

Zaščita pred notranjimi zajedavci: 

PASJI MLADIČI ODRASLI PSI

NOTRANJI ZAJEDAVCI prvič pri 2 tednih, nato vsaka2 tedna Na 3 mesece

do 3 meseca starosti (živali v stiku z otroki/ enkrat mesečno)

SRČNA GLISTA Endemična območja : mesečno od maja do novembra Endemična območja : mesečno od maja do novembra

Potovanja do 1 meseca (po prihodu domov enkratna aplikacija) Potovanja do 1 meseca (po prihodu domov enkratna aplikacija)

največ v centralni Sloveniji ter ob morju in v Prekmurju

Zaščita pred zunanjimi zajedavci:

KOŽNI NANOS: 

pršila: Kratkotrajni čas delovanja, potrebno ponavljati na 10 do 14 dni

šamponi: Kratkotrajen čas delovanja, uporabni pri hudi invaziji bolh

ampule s tekočino: Zagotavljajo zaščito od 1 do 3 mesecev. Lahko za zunanje in notranje zajedavce. V roku 24 ur ne sme priti v stik z vodo, prav tako se ne smemo dotikati mesta aplikacije (previdnost pri otrocih). Lahko pride do kožne reakcije in možnosti izgube dlake. 

PERORALNA: Tablete, zagotavljajo zaščito od 1 do 3 mesecev. Lahko za zunanje in notranje zajedavce. Enostavna uporaba. Ne odganja žuželk in pršic. Lahko se pojavi alergija.

OVRATNICE:  Zagotavlja zaščito do 8 mesecev. Nekatere ovratnice so odporne na vodo. Lahko alergijska reakcija ob dotiku kože. Ni zaščite za notranje zajedavce.

Učinkovitejše so ampule  oz. tablete z zdravilnimi učinkovinami (Advantix, Frontline, Advocate, Stronghold, Nexgard, Foresto…).

Vročinska kap pri psih

Poleti se tako ljudje kot živali radi gibljemo na prostem. Toda v zelo vročih dneh moramo biti previdni: vročinska kap pri psih je nevaren pojav! Ogroženi so predvsem starejši psi in psi s prekomerno telesno težo, kratkonosi (brahicefali) psi in psi z gosto ali dolgo dlako ter psi s težavami s prekrvavitvijo. Načeloma pa lahko vročinsko kap utrpijo vsi.

Ne sprehajajte psov v vročini, poskusite iti sami bosi, pa boste občutili vročino asfalta, betona ipd. TEMPERATURA TAL

Zasuk želodca

Pogosto se pojavlja pri psih, ki dobijo le po en obrok hrane na dan (gibanje po pobroku) in v primerih, ko je gibljivost želodca zmanjšana. Zasuk lahko povzroči tudi valjanje po hrbtu ali gibanje psa navzdol (tudi hoja po stopnicah navzdol).

Skrb za kolke

Številni strokovnjaki svetujejo, naj psu v prvem letu njegove starosti ne pustimo hoditi po stopnicah in da ga naj raje dvignemo ter prenesemo čez njih, dokler povsem ne odraste. Prav tako, mu ne mečite žogico zelo daleč.

Kožne bolezni pri psih

Močno pordela koža in izpadajoča dlaka sta lahko prva znaka resnih kožnih bolezni.

Ste pri svojem psu odkrili prhljaj ali se vaš pes vse pogosteje praska? Potem je čas, da mu natančneje pregledate kožo!

Pravilna nega za pasjo kožo

Stanje pasje kože je odvisno od številnih različnih dejavnikov, na primer od izbira pasje hrane, nege dlake, stresa in vzgoje psa.

Zakaj je ustrezna hrana pomembna, ko govorimo o kožnih boleznih?

Esencialne aminokisline in esencialne maščobne kisline, kot je linolna kislina, so z razlogom esencialne. Ker jih pes ne more tvoriti sam, jih mora prejeti na drug način. Le tako lahko oskrbi svojo kožo in druge organe z vitalnimi hranili. Če jih zaužije s hrano, mu pomagajo vzdrževati mišično maso in pridobivati energijo.

Zato bodite pozorni na dodatke v suhi ali mokri hrani. Omega 3 in Omega 6 maščobne kisline so dragocen vir za pasjo dlako, še posebej v hladno stiskani obliki.

Če psa hranite z metodo BARF, morate sami preračunati potrebe po hranilih za svojega psa. V nasprotnem primeru lahko simptomi pomanjkanja ali prevelikega zaužitega odmerka povzročijo hude spremembe na koži in v najslabšem primeru prizadenejo tudi druge organe.

V kolikor vaš pes že trpi za kožnimi boleznimi, mu lahko ponudite posebno hrano s sestavinami, ki oskrbujejo kožo. Te so še posebej bogate z sencialnimi maščobnimi kislinami!

Kakšen vpliv imajo življenjske razmere?

Sem spada tudi krtačenje dlake po sprehodu, s čimer razvozlate zavozlane dlake. Če je umazanija trdovratna, jo lahko iz dlake odstranite s pomočjo posebnih pasjih šamponov. Pretirano kopanje ali  nenehna vlažnost tačk, lahko vpliva na rast dlak in občutljvost kože.. Poleg tega je potrebna zadostna telesna vadba in učinkovita preventiva proti zajedavcem.

Najpogostejše kožne bolezni pri psih

Koža je največji pasji organ. Ker nanjo vplivajo prehrana (pomankanje sestavin v prehrani, alergije na hrano…) in raznoliki hormoni, obstajajo številne bolezni, ki vplivajo na zdravje kože.

Simptomi: Prepoznajte prve znake za kožne bolezni pri psih

Najpogostejši simptomi kožne bolezni pri psih so naslednji:

• Izpadanje dlake (alopecija) ali redčenje dlake

• Vnetje kože (dermatitis): Koža nabrekne, pordeči in postane topla. Če so prisotne bakterije, se pogosto izloča tudi gnoj. V kolikor bakterijsko vnetje kapsulira, nastane okrogel absces.

• Nastanek vnetljivih žarišč, ki se večkrat pojavijo

• Zadebelitev kože (keratoza)

• Praskanje in grizenje predelov kože

• Nastanek prhljaja

 Infekcijski vzroki

• Okužba z zajedavci: Pršice (npr. jesenska pršica, ušesna pršica, plenilska pršica, demodikoza), klopi, bolhe, uši, dirofilarije, lišmanijaza

• Bakterijske okužbe: najpogosteje bakterija staphylococcus pseudoin0termedius

• Kožne glive: Malassezia dermatitis, trihofitoza, sporotrihoza

• Virusne bolezni: Pasji papilomavirusi, prah (Canines Distemper Virus)

Neinfekcijski vzroki

• Hormonske motnje: Hipotiroidizem (hipotiroidizem), slabo delujoča nadledvična žleza (Cushingov sindrom)

• Tumorji: Skvamocelični karcinom, tumor mastocitov, limfosarkom, melanom

• Poškodbe: odprte rane, modrice, ugrizi, tujki

• Avtoimunske bolezni: Pemphigus foliaceus, eritematozni lupus,

• Podhranjenost in slaba nega kože

• Alergije na hrano ali okolje (atopijski dermatitis)

Prebavne težave pri psih

DRISKA IN BRUHANJE

 Prebavne težave so pri psih pogosta in povrhu vsega zelo neprijetna težava. Driska ali bruhanje lahko povzročijo različni vzroki:

• Nepravilno hranjenje (hranjenje prevelike količine hrane, hranjenje človeške hrane, preveč umetnih priboljškov)

• Menjava hrane (potrebno je postopno menjavanje hrane, da se prebavilo postopno prilagaja novim sestavinam)

• Alergija na hrano ali občutljivost (intoleranca) na določene sestavine v hrani 

• Zastrupitev s hrano (zaužitev pokvarjene hrane ali odpadkov)

• Zaužitev predmetov (npr. del igrače)

• Notranji zajedavci

• Bakterije, kot je Campylobacter – kampilobakter

• Virusna okužba

• Reakcija na zdravila

• Stres (strah, negotovost, novo okolje, novi lastniki, nov družinski član,..)

• Druge bolezni (kronično vnetje prebavil, bolezni ledvic ali jeter, rak na prebavilih)

Če driska traja dlje od 24 ur in vaš pes kaže še druge simptome, kot so bruhanje oz. je zelo nemiren, ga raje peljite k veterinarju. Veterinar lahko opravi podroben pregled, ugotovi vzrok driske in vam svetuje o nadaljnjih korakih zdravljenja.

Pravilna hrana

Prvo pomembno vprašanje v takšnih primerih se nanaša na hranjenje. Bolj kot je prebava občutljiva, pomembnejše je, da svojemu psu zagotovite kakovostno in lahko prebavljivo hrano za pse. Za pse s posebno občutljivo prebavo obstajajo posebna živila, ki podpirajo uravnoteženo črevesno floro.

V vsakem primeru je dobro, če dnevno količino hrane razdelite na manjše porcije , ki jih pred hranjenjem namočite z vodo (pribl. 50 °C) ali pa se s hrano počaka kakšen dan, da se črevesje umiri. S tem blagodejno vplivamo na prebavni sistem.

Npr.: hrana za pse Royal Canin CCN Digestive Care Maxi

Hrana, ki je lahko primerna za odrasle pse z občutljivo prebavo (od 12. meseca dalje). Prispeva k izboljšanju kakovosti iztrebkov. Izbrane prehranske vlaknine: topne in netopne vlaknine lahko izboljšajo kakovost iztrebkov. Probiotiki: podpirajo uravnoteženo in zdravo črevesno floro. Vsebuje prebavljive beljakovine L.I.P.

Pravilna količina

Če simptomi še vedno ne izginejo, preverite vrsto in količino hrane. Količino hrane lahko preverite v navodilih proizvajalca hrane, ki se nahajajo na zadnji strani embalaže ali pa upoštevajte priporočila veterinarja. Če ste našli vrsto hrane, ki jo vaš pes dobro prenaša, potem je pomembno, da hrane ne zamenjate. Če nameravate spremeniti vrsto hrane, to storite zelo počasi: Novo vrsto hrane vmešajte v trenutno hrano vašega psa. Na novo vrsto hrane prehajate sedem do deset dni, da se izognete prebavnim težavam.

Pazljivo s priboljški

Tu največkrat pride do prehranskih napak! Številni lastniki psov so pozorni le na dobro kakovost glavnega obroka, pozabijo pa, da so tudi slastni priboljški med obroki lahko vzrok prebavnih težav. Dajte priboljške za nekaj časa na stran in preverite, ali ima vaš pes še vedno prebavne težave. Če je vse v redu, mu ponudite samo eno vrsto priboljškov. Tako boste lahko hitro in jasno določili, katere priboljške vaš pes prenaša in katerih ne.

Je to zajedavec?

Naslednje vprašanje je, kdaj ste nazadnje cepili vašega psa. Kdaj in s kakšnim zdravilom ste ga nazadnje razglistili? Če ima vaš pes pogosto drisko, mu je potrebno redno pregledovati iztrebke. Tako boste veterinarju omogočili, da lažje odkrije sledi morebitnih zajedavcev in ugotovi, ali ima vaš pes v črevesju enocelične organizme. Za tovrstne zajedavce potrebujete posebne pripravke.

Zdravilo, ki izzove bruhanje pri psu: Clevor® (očesna raztopina ropinirola) je prvi emetik za pse, ki ga je odobrila FDA. 

Kaj zaustavi drisko ali bruhanje?

Hrana, ki lahko zaustavi drisko pri vašemu psu: juha iz korenčka, korenčkov granulat, kuhan piščanec in prekuhan riž.

Probiotiki : 

European Pet Pharmacy : Probiotične bakterije (dobre bakterije) za vzpostavitev uravnotežene črevesne flore.  So sestavljeni iz mlečnokislinskih bakterij, ki dobro vplivajo in pomagajo pri stabilizaciji črevesne flore. Pomagajo pri driski, zaprtju, stresnih situacijah, prehodu na drugo hrano, pri prekomernem izpadanju dlake, podpori imunskemu sistemu ali zdravljenju z antibiotiki. Zaradi sestavin, ki jih izdelek vsebuje, jih lahko dodajamo tudi že mladičkom. 

Multivitaminska pasta: 

Beaphar Duo Active multivitaminska pasta - 100 g: Priporočamo uporabo paste v obdobju okrevanja, po odpravljanju notranjih zajedavcev, po jemanju antibiotikov, v primeru črevesnih težav ali driske. 

Črevesni absorbent: 

EnteroZOO je inovativen črevesni absorbent (enterosorbent), namenjen odpravljanju strupenih snovi, alergenov in patogenov iz telesa. 

Jedilno oglje v prahu za pse: 

CharLine Oglje razbremeni pasji prebavni trakt tako, da aktivno veže toksine in onesnaževala. To pozitivno vpliva na kožo, dlako in splošno počutje živali. Poleg tega lahko izboljša kakovost krme, zagotovi olajšanje po dajanju zdravil in tretmajih za razglistenje ter psu pomaga v primeru prebavnih in fekalnih težav.

Oglje CharLine ni le preprosto zdravilo proti driski, ampak podpira tudi presnovo vašega štirinožnega prijatelja - tudi v primeru kože, dlake in prebavil. 

Pred vsako uporabo zdravil se posvetujte z veterinarjem in ga uporabljajte po njegovih navodilih.

 Ko nič več ne pomaga ...

Če ne pomaga nič od naštetega in se vaš pes še vedno sooča s prebavnimi težavami, morate zadevo še bolj podrobno raziskati. Za skoraj vse kronične bolezni organov obstajajo posebne diete. Veterinar vam bo vselej na voljo, da vam razkrije kakšen nasvet o primerni hrani in pravilnemu načinu hranjenja.

Za konec še nekaj nasvetov

Če se vaš pes očitno ne počuti dobro in kaže znake bruhanja ali driske, se takoj posvetujte z veterinarjem. Drugače lahko hitro pride do hude izgube tekočine, kar je lahko smrtno nevarno.

Če je vaš pes vesel in ni moteč ter prebavne motnje niso resne, obisk veterinarja ni nujno potreben. Psa lahko en dan postite, da s tem razbremenite želodec in črevesje. Med postenjem pa naj vaš pes vseeno veliko pije!

Šele ko se driska ustavi in se prebava ponovno uredi, se lahko počasi in previdno vrnete na običajno prehrano.

Pes je travo-Vzroki!

Če pes občasno grizlja travo, je to neškodljivo. Toda včasih za tem stojijo resni razlogi. Na splošno svojemu psu ne smemo prepovedati jesti trave.

Žeja: Čeprav tega ne vidimo, pa se v rastlinah nahaja veliko vode. Če je vaš pes dehidriran in žejen, mu lahko uživanje trave pomaga pri rehidraciji. Zato vedno poskrbite, da ima vaš štirinožni prijatelj ves čas na voljo svežo vodo.

Zaužiti tujki: Psi se pogosto nagonsko odzovejo, ko pogoltnejo tujek. Uživanje trave pa povzroči, da se le-ta ovije okoli tujka. Na ta način ga lahko črevo lažje prenaša in s čim manj poškodbami izloči iz telesa. Podoben učinek ima tudi kislo zelje, ki ga pogosto uporabljamo proti zaužitim tujkom.

Dolgčas: Vsi poznajo dolgčas, tudi vaš pes. Potem se bo zagotovo enkrat zgodilo, da se bo med vsakodnevnim sprehodom nenadoma ustavil kot krava na travniku.

Stres: Ko je vaš pes pod stresom, se bo občasno lotil trave. Na ta način lahko iz trave absorbira sladkor in ponovno zviša svojo nizko raven sladkorja v krvi. Po drugi strani pa lahko z žvečenjem spodbuja sproščanje endorfinov (hormonov sreče).

Prebavne težave: Psi jedo veliko stvari, vključno s trdnimi kostmi in dlako. Vendar pa so tovrstna tkiva, ki so značilna za hranjenje z metodo BARF, običajno težje prebavljiva kot navadna suha ali mokra hrana.

Pes bo zato pogosto jedel travo, da bi olajšal prebavo teh trdih tkiv.

 Kdaj je lahko postane nevarno, če pes je travo?

Nevarnost zastrupitve: Pozor! Mnogi kmetje škropijo travnike ali polja (npr. koruzna polja) s komercialnimi gnojili, herbicidi ali pesticidi. Nekatere rastline same po sebi strupene, zato jih pes ne sme uživati. Prvi znaki zastrupitve pri psih so močno slinjenje in bruhanje.

Zaprtje: Ključno vlogo igra tudi količina zaužitih rastlin. Če vaš pes poje le nekaj travnatih bilk, s tem običajno ne bo nič narobe. Če pa se loti celih šopov trave. Hudo kopičenje trave v želodcu lahko v najslabšem primeru povzroči nevarno črevesno zaprtje (ileus).

Poškodbe: Niso vse trave iste. Nekatere vrste trave so kratke in mehke, druge pa ostre in trde. Slednjih trav vaš pes ne sme jesti, saj lahko ostri robovi poškodujejo občutljivo sluznico v ustih ali črevesju.

Poleg tega lahko trda trava vašega psa zaduši, saj se lahko zatakne v grlu in vašemu psu oteži dihanje. Če ima pes težko diha in mu ne morete odstraniti zagozdene trave iz ust, se takoj obrnite na veterinarja!

Zavarovanje psa

Psa se lahko zavaruje pri različnih zavarovalnicah (poškodbe oseb ali stvari, zdravljenje psa, smrt…)

Lajanje je naravna in normalna pasja komunikacija. Psi lahko lajajo z vzrokom, ko zaslišijo okoli hiše neznan zvok ali se hiši bližajo obiskovalci

OPOZARJANJE

Ko se neznanci približajo vašemu domu, začne pes glasno lajati. Lahko gre le za rekreativnega tekača, ki teče mimo, ali za poštarja, ki vam je prinesel časopis. Pes glasno in odločno laja in obiskovalec odide, pes pa si misli : » Uf, kako sem dober, uspelo mi je, pregnal sem ga.« Zaradi tega je takšno vedenje za psa samonagrajujoče, kar je zanj motivacija da ga vedno znova ponavlja in tudi stopnjuje.

Pravilno je, da nas pes opozori na obiskovalca. A po nekaj laježih je dovolj. Psa moramo naučiti povelja »dovolj« in s tem bomo ustavili prekomerno lajanje.

PRESTRAŠENO LAJANJE

Nekateri psi začnejo z opozorilnim lajanjem, a ga stopnjujejo v prestrašeno lajanje. Po navadi se ta postopek dogaja, medtem ko se nepoznani obiskovalci približujejo hiši. Mnogo psov prestraši bližajoči se neznanec in delati moramo na tem, da pes ostane sproščen in se počuti varno v taki situaciji. Majhni psi imajo pogosto manjvrednostni kompleks pred velikimi psi (postavljajo se pred velike pse, kot da so nepremagljivi), kar je lahko nevarno za pasji prepir.

ISKANJE POZORNOSTI ALI IZSILJEVANJE

Večina mladičkov uporablja lajanje v ta namen, Želijo pridobiti našo pozornost in ker se nam pri mladičku to zdi ljubko in se odzovemo, ga s tem nenamerno spodbujamo k temu tudi za v prihodnje. Tako lahko pes razvije neželeno vedenje prekomernega lajanja. Takšno vedenje je lahko zelo moteče in težko ga je ignorirati, a prav to je edino pravilno. Najbolje, da s tem začnemo že pri mladičku in se izognemo kasnejšim težavam. 

Če ste psa hranili, medtem ko ste imeli obed za mizo, se lahko zgodi, da vas bo nalajal, če ne bo dobil kar hoče (hrano).  Pri tem bodite dosledni in vztrajni, da ga ne hranite iz mize. Najbolje je, da med tem ko imate obed ponudite psu samostojen obrok v svoji posodi ali mu ponudite priboljšek, da se z njim zamoti. 

NAVDUŠENJE IN IGRA

Kratko in ostro lajanje pogosto spremlja intenzivno igro. To je znak, da je pes prekomerno navdušen in vznemirjen. Pametno je lajanje prekiniti in narediti kratek predah.

IDENTIFICIRANJE

To je lajanje, ki nastopi kot odgovor na lajanje drugih psov iz okolice. Na nek način jim pes s tem sporoča »Tukaj sem!«. Pazite, da ne traja predolgo.

DOLGOČASENJE

Zdolgočaseni psi z nakopičeno presežno energijo lahko razvijejo vedenjsko motnjo prekomernega lajanja. Lajanje je posledica dolgčasa in potrebe po več aktivnostih in dogajanja (interaktivne igrače, pasja šola, daljši sprehodi).

OSAMLJENOST in LOČITVENA TESNOBA

Psi, ki trpijo za ločitveno tesnobo lahko, ko so sami in čutijo tesnobo, lajajo cele ure, uničujejo lastnino...  To vedenje se po navadi le stopnjuje in pes laja z vse višjim tonom in postaja vse bolj nervozen. Ta vrsta lajanja je lahko še posebej moteča za sosede. 

Pri psu s simulirano ali pravo ločitveno tesnobo je bistveno najti sprožilec (triger) ki povzroči, da pes pade v takšno psihično stanje (npr. zapiranje vrat boksa tik pred odhodom od doma, ali pa npr. pretirano poslavljanje in pakiranje)

Možna rešitev: Lahko poskusite psa zapreti v boks približno 30 minut pred odhodom (ne puščajte psa več ur samega v boksu). Teh 30 minut je ključnega pomena, da se pes umiri še predno odidete. Na ta način preide iz stanja pripravljenosti v popolnoma sproščeno stanje. Ko je je pes zaprt mu ne posvečajte nobene pozornosti in med tem časom ne počnete stvari, ki napovedujejo odhod (pakiranje, sprehajanje gor in dol po prostoru...). Sedite na kavč, glejte TV, se pogovarjajte po telefonu... Vse stvari ki jih potrebujete, si pripravite še predeno zaprete psa v boks. Ko napoči čas da greste, MIRNO in SAMOZAVESTNO vstanite, se oblečite in odidite.

Tudi ob prihodu domov se potrudite, da psa ne vznemirimo preveč. Iz boksa ga izpustimo, ko se umiri in ignoriramo njegovo potrebo po pozornosti.

Pozdravite in pocrkljajte psa šele ko se umiri in počaka na sprostitveno povelje.

Počasi ga navajajte na vožnjo z avtomobilom ali z drugim prevoznim sredstvom, na krajših razdaljah, postopoma podaljšujete razdaljo.

Navajanje na vožnjo: Prevažanje v avtomobilu je osnovna veščina. Obvladati bi jo moral vsak pes. Nekateri med vožnjo nimajo težav in ne potrebujejo posebnega navajanja nanjo. Drugi prevoza ne marajo in lahko razvijejo fobije. Večina psov pa ima manjše težave, ki se najpogosteje izrazijo na daljših vožnjah. Prevažanje psa v avtomobilu naj bo del učnega procesa in socializacije. Predlagamo uporabo boksa in s tem povezan način učenja.

Transportni boks: Pes je v njem najbolj varen, saj je v ravno prav velikem prostoru, odmerjenem posebej zanj. Na trgu je velika ponudba transportnih boksov iz različnih materialov in raznih oblik. Priporočljivi so aluminijasti. Boks naj bo dovolj velik, da bo pes lahko varno skočil vanj, v njem ležal in se obrnil. Če želite imeti še nekaj prostora za prtljago, naročite boks po meri. Uporaben bo tudi pri prevozu z letalom in na taborjenju. Bodi te pozorni, da ima pes dovolj zraka oz. dostop klime do boksa.

Navajanje na boks: Boks vzemite iz avta, ga nesite v stanovanje in odprite vratca. Nekajkrat dnevno v boks položite hrano (brez zapiranja vratc). Pes jo bo z veseljem poiskal. Kasneje lahko dodate povelje. Postopoma začnite za kratek čas zapirati vratca.

Boks prestavite v avto: Pes boks že pozna in ga povezuje s hrano, zato bo šel v avto brez težav. Zopet ga nagradite z grižljajem in vajo dobro utrdite. Če je le mogoče, naj pes v avto skoči. Pomagajte mu le v primeru, če tega zaradi poškodbe ali majhnosti fizično ni zmožen. Pes si bo boks zapomnil po začetni izkušnji z njim. Zato ga ne dvigujte po nepotrebnem in ne popuščajte, če je lenoben.

Vžgite motor: Psa začnite hraniti v avtu in pri tem tudi vžgite motor. Tako se bo vaš pasji ljubljenec navadil na zvok in tresljaje. Postopoma začnite vključevati premikanje. Najprej naj bo prevoz kratek (do prvega travnika), nato vedno daljši. Poskrbite, da se bo na cilju pes zabaval. Če vožnjam sledi prijetna dogodivščina, na primer igra ali sprehod, se jih veseli.

Varna vožnja: Po zakonu morajo biti tudi živali med vožnjo ustrezno varovane. Tako pes ob blagem naletu ne bo utrpel poškodb. Če nameravate s psom veliko potovati v avtomobilu, ga je smiselno z dodatnim kritjem zavarovati tudi za primer poškodbe med vožnjo.

Varnostni pas za pse: Prvi konec pritrdite psu na oprtnico, na drugem delu pa je jeziček, ki ga pripnete enako kot pri varovanju otroka. Pes naj sedi na zadnjem sedežu, kjer bo najbolj varen. Morda mu bo slabo, saj bo lahko gledal skozi okno. Nekateri psi se lahko začnejo vesti agresivno, ko imajo preveč časa, opazujejo okolico in vidijo moteče zunanje dejavnike. Zato lajajo in se zaganjajo v okno. Takšno prevažanje je problematično, če so na sosednjih sedežih tudi potniki. Poleg tega bo pes prej ali slej umazal zadnjo klop avtomobila.

Prtljažnik s pregradno mrežo: Pes je ločen od potnikov, a poskrbeti morate, da je mreža izdelana in pritrjena kvalitetno, saj lahko ob močnejšem naletu popusti. Neustrezno mrežo lahko pes tudi sam premakne in se prebije na sprednje sedeže ter povzroči veliko škodo - zgrize prestavno ročico, spije smrtonosno tekočino za čiščenje stekel in drugo. Poleg tega bo pri takšnem prevažanju večji pes zasedel ves prtljažnik. 

Pes v varstvu med vašo odsotnostjo

Če se odločite, da psa ne boste vzeli s seboj na dopust in ga boste pustili v pasjem hotelu ali pri bližnjih sorodnikih, prijateljih. Potrebno je poskrbeti, da se psa že pred odhodom navaja na to okolje in se ga večkrat, na začetku po malo časa, kasneje za več časa pusti pri drugih skrbnikih.

Odhod na daljše potovanje s psom

Pogoji za vstop v nekatere države so lahko omejeni s predpisanimi termini, v katerih morajo biti opravljena cepljenja ali druge preiskave. Za potovanje v nekatere države morate te postopke začeti, vsaj nekaj mesecev pred načrtovanim odhodom, zato vam svetujemo, da se na njih začnete pripravljati dovolj zgodaj. 

Zahtevani pogoji za potovanje znotraj držav članic:

• označevanje živali z mikro čipom

• EU potni list za hišne živali 

• veljavno cepljenje proti steklini

• žival mora potovati v spremstvu svojega lastnika, zapisanega v potnem listu, ali z osebo, ki jo je pisno pooblastil lastnik največ 5 dni pred potovanjem

• z lastnikom lahko potuje največ 5 živali (izjema, razstave...)

• vstop mogoč preko vstopnih točk za potnike

• v izjemnih razmerah lahko pride do odstopanj v zahtevah pri prehodu meje (naravne nesreče, vojne... več kontaktirajte UVHWR )

V določenih državah se izjemoma dovoli 

• pasjim mladičem, mlajšim od 12 tednov ali pa starim 12 do 16 tednov, ki so že bili prvič cepljeni, ali še ni preteklo 21 dni od cepljenja. Potrebno je predložit izjavo v skladu z vzorcem iz ( dela 1 Priloge--> https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R0577&from=EN -->Izvedbena uredbe Komisije (EU)št. 577/2013, da žival ni imela stika z divjimi živalmi, ki so dovzetne za steklino.

• mladiček, ki potujejo v spremstvu matere, od katere so še vedno odvisni, mati mladičev pa ima veljavno cepljenje proti steklini pred kotitvijo.

Dodatna zahteva za potovanje v Združeno kraljestvo, Irsko, Malto, Finsko in Norveško: 

• preventivno zdravljenje proti ehinokoku največ 120 in najmanj 24 ur pred prihodom v navedene države.

Morske počitnice so za psa lahko velik užitek. Da se ta ne bo spremenil v trpljenje, se je koristno držati nekaj nasvetov.

Ne pretiravajte z aktivnostmi: Ne pretiravajte s športnimi dejavnostmi, posebno če vaš pes nanje ni navajen že od doma. Aktivnosti v največji vročini se izogibajte, saj se psi pregrejejo bistveno hitreje kot vi. Zato se s psom ukvarjajte večkrat in v krajših intervalih. Predlagamo od 15 do 30 minut telesne vadbe vsaj dvakrat na dan, denimo zjutraj in zvečer.

Če je pes plavalec in ima rad vodo, jo poskusite vključiti v njegove aktivnosti. Lahko mu vanjo kaj mečete, z njim plavate ali greste na čoln. Voda psa shladi in tako se počuti dobro ne glede na zunanjo temperaturo. Če gre pes nerad v vodo, ga vanjo ne silite. Spodbujajte ga, da je v njej toliko časa, kolikor mu je še prijetno.

Poiščite mirne kotičke: Na obali in drugje za počitek in aktivnosti poiščite kotičke, ki so v senci in kjer ni veliko ljudi. Če ste na javni plaži, bodite obzirni in spoštljivi. Zavedajte se, da tam niste sami in da se nekateri ljudje tudi bojijo psov ali pa jih ne marajo. Zato imejte psa na povodcu. S svojim psom se boste morda najbolje počutili na pasjih plažah, na katerih so psi zaželeni. Vendar pa tam bodite pozorni predvsem na vedenje drugih živali.

Sol mora stran: Če se pes kopa v morski vodi, mu vsakih nekaj dni sperite sol s sladko vodo, da se ne začne preveč praskati. Če psa sol na koži ne moti, jo lahko sperete šele ob koncu dopusta.

Pije naj sladko vodo: Pes lahko na morju spije veliko morske vode. To včasih povzroči drisko. Če ima pes hude prebavne motnje, ga kakšen dan hranite le z razkuhanim rižem. Nič ni narobe, če pes krajši čas ne je, vsekakor pa mora dovolj piti, posebno če driska traja nekaj dni. Če je driska močna in traja več dni, pojdite k veterinarju. Psu bo dal infuzijo in s tem preprečil pretirano dehidracijo, ki je največja nevarnost pri driski.

Stvari, ki jih ne smete pozabiti, ko greste s psom na potovanje!!!

HRANA

• • suha hrana v vrečkah na zadrgo, da se ne izsuši

  • mokra hrana (poskrbite, da je na hladnem)

  • pasji priboljški (kosti, piškoti…)

  • steklenička za vodo, dostopna med potovanjem

ZDRAVILA PRVA POMOČ

• • zdravila, če jih pes potrebuje

  • tablete prosti slabosti (med vožnjo)

  • pasta ali prašek proti driski

  • termometer ( med 37,7°C in 39,2°C normalna)

  • pinceta za klope

  • podatki in kontakt najbližjega veterinarja naše destinacije

  • lososovo olje

  • zaščita pred notranjimi in zunanjimi zajedavci pred odhodom

  • ob prihodu domov tablet proti srčni glisti (tigrasti komarji)

  • gate in vložki (v času gonitve psičke)

  • nega za tačke –blazinice (smrekovo mazilo)

NEGA

• • krtače, glavniki…

  • šamponi in balzam za psa

  • brisače za sušenje dlake, hlajenje, za ležanje…

  • baby robčki (odstranjevanje smole)

  • fen po potrebi

SPLOŠNO

• • potovalni boks, ruzak, košara za na kolo…

  • ležišče, dekce

  • posoda za hrano in vodo

  • vrečke za kakce

  • reševalni jopič, plaščk… (če ga pes potrebujete)

  • igrače (pliškoti, žogice…)

  • ovratnica za psa

  • povodec za psa

  • ograjica za psa (da ima pes omejen prostor)

  • potni list!

  • potrdilo, če je pes mlajši od 12 tednov in še ni bil cepljen proti steklini

Dobre strani

S sterilizacijo psičke se predvsem želimo izogniti nezaželenim brejostim in gonitvam. Če se za sterilizacijo odločimo pred prvo gonitvijo psičke ali med prvo in drugo, se v večini primerov izognemo nastanku tumorjev na mlečnih žlezah v poznejših starostnih obdobjih. Po tem obdobju sterilizacija ne zaščiti več pred nastankom tumorjev na mlečnih žlezah. Pri starejših psičkah se s sterilizacijo izognemo tudi nastanku gnojnih vnetij maternice in navideznim brejostim, ter hormonskim boleznim, ki so povezane z delovanjem jajčnikov pri psici.

SAMCI

• večina psov ko kastracije, ne označuje teritorija z markiranjem tako pogosto kot pred posegom oz. se zmanjša

• 23% psov manj urinira po hiši

• psi manj iščejo samico, se manj potikajo naokrog

• psi manj naskakujejo

• pri psih se motivacija za igro, opreznost in vztrajnost nista spremenjeni

• pri psih preventivni in terapevtski učinek na bolezni 8ki so odvisne od moških spolnih hormonov)  pri samcih, kronično vnetje prostate, perianalni tumor in perianalna hernija.

• preprečimo tumorje mod in nadmodka, zasuk mod, vnetje mod in nadmodka

• 2-4 krat povečano tveganje da jih povozi avto ali da jih ugrizne druga žival

SAMICE

• manjše tveganje za raka, oz. daljše življenje

• močno zmanjšano tveganje za nastanek tumorjev mlečne žleze 8največkrat pojavi pri 7-8 let starih psicah in se nadaljuje v starost). Če se sterilizacija izvede pred prvo gonitvijo se  tveganje zniža na  0,5%, če je sterilizirana med prvo in drugo gonitvijo je tveganje 8%,  po drugi gonitvi pa je tveganje že 25 %. Kasnejša sterilizacija ima zanemarljiv vpliv na pojav tumorjev mlečne žleze.

• 2-4 krat povečano tveganje da jih povozi avto ali da jih ugrizne druga žival

Slabe strani

Kot posledico sterilizacije imajo lahko nekatere psice zmanjšano sposobnost zadrževanja urina, ki se pojavi v zelo majhnem procentu in se dobro uravnava z zdravili. Poseg mora biti opravljen v splošni anesteziji, ki je načeloma varna, saj vse psičke pred posegom pregledamo, med posegom pa nadzorujemo njihove življenjske funkcije.

SAMICI

• Da bi se spremenilo vedenje po posegu, so študije pokazale, da se vedenje bistveno ne spremeni

• lahko se poveča agresivno vedenje do drugih psov ali do ljudi

• manjša fizična aktivnost (opažena še posebej pri športnih psih)

• debelost (zaradi povečanega vnosa hran, manjše fizične aktivnosti in nižje stopnje metabolizma

• 10% tveganje za nastanek limfoma skoraj 3 krat pogosteje pri zgodaj kastriranih samcih (Zlati prinašalec) 

• zaradi hormonov so posledično okončine kastriranih in steriliziranih živali daljše, posebej pri večjih pasmah (lahko pride kasneje do ortopedskih težav)

SAMICE

• Pri samicah zelo redka urinarna inkontinenca (se pojavi večinoma pri večjih pasmah). Priporočljivo je psice ki so težke nas 25kg, sterilizirati čim kasneje v prvem letu starosti.

• lahko pride do zmanjšanega delovanja ščitnice pri psicah

• so lahko bolj plašne, bolj se lahko bojijo različnih zvokov, dotikov

• zmanjša se fizična aktivnost

• agresivno obnašanje se ne spremeni

• ne prepreči nezaželenega agresivnega obnašanja

• nekatere pasme npr: dolgodlaki jazbečar, irski seter, zlati prinašalec... so predisponirane za spremembe v kakovosti dlake (dlaka postane bolj voljna in njena barva manj intenzivna--> spominja na dlako mladičev)

• 2,2 krat večje tveganje za tumor vranice

• zaradi hormonov so posledično okončine kastriranih in steriliziranih živali daljše, posebej pri večjih pasmah (lahko pride kasneje do ortopedskih težav-->ganadektomirani psi imajo večje tveganje za pretrganje prednjih križnih vezi))

Na obnašanje ima seveda vpliv tudi vzgoja psa in okolje v katerem živi. Vsak posameznik se na to odzove drugače, zato je težko natančno napovedati spremembe v obnašanju, ki so lahko posledica kastracije oz. sterilizacije.  Nekateri se zavedajo posledic zdravstvenih težav, ki jih določena odločitev prinaša. Z vašim veterinarjem boste zagotovo najlažje našli najboljšo rešitev.

Kdaj opraviti sterilizacijo oz. sterilizacijo?

Zgodnja sterilizacija oz. kastracija je varna pri psih starejših od 7 tednov.  Zunanji spolni organi ostanejo nerazviti, če jo izvedemo pred 8 tednom starosti. 

Pri mladih psičkah, katerih lastniki si ne želijo mladičkov, se sterilizacija opravi pred prvo gonitvijo, okrog šestega meseca starosti. Če se za sterilizacijo odločimo pri starejših psičkah, se svetuje, da je psička vsaj 2-3 mesece po gonitvi, saj želimo, da se hormoni umirijo in s sterilizacijo ne sprožimo pojava navidezne brejosti. V času gonitve in po njej je prekrvavitev rodil močnejša in je večja verjetnost krvavitev.

Pred posegom

Tako kot je pomemben čas, ki ga izberemo za sterilizacijo je pomembno tudi splošno stanje psičke. Priporočamo pregled krvi, ki naj se opravi nekaj ur ali dni pred posegom. Pregled krvi nam da vpogled v splošno stanje živali, v delovanje ledvic in jeter - organov, ki so med anestezijo najbolj obremenjeni. Pred posegom je potrebno podpisati dokument o privolitvi v operacijo, kamor se zabeležijo tudi vsi pomembni podatki. . Glede na težo in stanje živali se pripravi pomirjevalo v obliki injekcije, po katerem se žival pomiri, sprosti in postane zaspana. Psički obrijemo malo dlake na nogi in vstavimo v žilo cevko, po kateri bo dobivala zdravila in infuzijo.

Na dan posega

Pred operacijo svetujemo, da je psička tešča, kar prepreči neprijetno bruhanje v času uvoda v anestezijo. Ostala rutinska dnevna opravila naj ostanejo kolikor se da podobna , da bo dan za žival čim manj stresen. Pred posegom je potrebno podpisati dokument o privolitvi v operacijo, kamor se zabeležijo tudi vsi pomembni podatki. Opravijo se tudi vse potrebne preiskave in morebitni dodatni pregledi. Glede na težo in stanje živali se pripravi pomirjevalo v obliki injekcije, po katerem se žival pomiri, sprosti in postane zaspana. Psički obrijemo malo dlake na nogi in vstavimo v žilo cevko, po kateri bo dobivala zdravila in infuzijo.

Med operacijo

 času posega je žival v splošni anesteziji, anestetik dovajamo preko tubusa, ki ga vstavimo v sapnik. Ves čas operacije je kontrolirana z monitorji, ki nadzorujejo življenjske funkcije, dobiva tudi infuzijo. Z operacijo se odstranijo samo jajčniki, popolna odstranitev rodil je opravljena samo v primeru, da je spremenjena maternica in je to v korist psičke.

Po končanem operativnem postopku je psička v veterinarski oskrbi dokler se ne prebudi. Večinoma psičke ostanejo omotične še nekaj ur po operaciji in dan prespijo.

Kako po odpustu domov?

Psička je odpuščena v domačo oskrbo, ko se prebudi in lahko sama hodi. Proti večeru lahko zaužije manjši obrok hrane, ponudite ji lahko tudi vodo. Uporabi se ovratnik v času celjenja šivov, da se rana lepo celi in da si psička rane ne liže. Nekaj prvih dni naj na sprehod hodi na vrvici, da ji omejimo aktivnost. Večinoma psičke dobro prenesejo poseg in so že po nekaj dneh spet živahne. Protibolečinska sredstva in antibiotiki v večini primerov niso potrebni in se predpišejo glede na posamezno žival. Vsa terapija naj se izvaja po navodilih veterinarja! Če so prisotni šivi na koži, jih odstranimo 10-14 dni po posegu.

Stroški kastracije oz sterilizacije?

Pri psih stane kastracija odvisno od teže od 80 EUR pa do 170 EUR in več za težo nad 60 kg, pri psicah je prav tako cena sterilizacije odvisna od teže in stane od pribl. 100 EUR do 240 EUR za težo nad 60 kg. Stroški pa ne bi smeli biti argument proti posegu – le-ti so še vedno veliko cenejši od brejosti ali vzdrževanja mladičev! Veliko zavetišč za živali in veterinarjev nudi tudi popuste za lastnike živali, ki si ne morejo tako zlahka privoščiti operativnih posegov.

Vzreja

Če boste načrtovali vzrejo z vašo živaljo, seveda kastracija oz. serilizacija ne pride v poštev. Poseg je trajen in se ga ne more več spremeniti. Če razmišljate o vzreji kot hobiju, so na voljo druge metode kontracepcije. Vaš veterinar vam lahko svetuje o kontracepcijskih tabletah, vsadkih in drugih možnostih.

Igranje psov med seboj ni samo igra. Je pravzaprav svojevrstna govorica, ki jo uporabljajo med seboj ali pa med igro z človekom.

Igranje izboljšuje motorične spretnosti in obrambo

Igra pasjih mladičkov, je neke vrste trening za življenje (valjanje, skakanje, tresenje in grizenje) intenzivna igra od psa zahteva nenehno pozornost in previdnost. Med igranjem se sproščata hormona kortizol in aksitocin- omogoča nadzor stresa in veselja. Več kot se pes igra bolje bo pripravljen na različne stresorje, na katere se bo mirneje odzval.

Grajenje socialnih odnosov

Igranje psom omogoča postavljanje hierarhije in krepljenje odnosov znotraj lastne vrste in ljudi. Igranje med psom in njegovim lastnikom izboljšuje njuno povezanost in poznavanje in zmanjšuje sebična dejanja pri obeh (boljše razumevanje telesne govorice).

Pripravljenost na nepričakovano

Igranje je trening. Pes se podzavestno pripravlja na nepričakovano situacijo. Prvo igračko bo verjetno brez pomisleka ugriznil, ta bo zapiskala in pes se bo ustrašil. Iz tega se bo naučil previdnost, to bo uporabil pri naslednjih srečanjih z novimi stvarmi.

Razlika med igro in bojem

Igra: Psi se najraje igrajo s predstavniki lastne vrste. Čeprav je igranje velikokrat videti, kot borba, največkrat ni tako. Če psa veselo poskakujeta, renčita z visokimi toni, drug drugemu brez težav izpostavljata trebuh in se veselo vračata v igro, to pomeni, da preživljata zares lep čas. Sproščena drža in vedenje nakazujeta, da vaš pes ni pod nikakršnim stresom v bližini drugega psa.

Boj: vsi psi se ne razumejo med seboj. Znaki morebitnega agresivnega obnašanja so:  naježena dlaka, našpičena ušesa, renčanje z nizkimi toni, premikanje ustnic in kazanje zob. Možnost neljube agresije se lahko zmanjša tako, da se psa družita na nevtralnem prizorišču, kjer ni ničesar, kar bi pripadalo komu izmed njiju.

Več igre, manj težav z obnašanjem

Tudi v pasji odrasli dobi, jim igra pomaga do ohranjanja mentalne in fizične kondicije. Manj igre dejansko pomeni manj stikov z ljudmi in drugimi psi, zaradi česar je pojav psihičnih težav popolnoma razumljiv.

Rodovnik je seveda minimalni pogoj, da se kuža lahko udeleži razstav. Ampak vsak rodovniški pes ni primeren tudi za razstave. To sta dve popolnoma ločeni stvari. Le vizualno perspektivni mladički s stabilni značaji, ki zrastejo v najbolj tipične predstavnike pasme, so lahko na razstavah uspešni. 

Nazivi na razstavah in razredi

RAZRED MLADIČEV (3-6 mesecev)

Mladič lahko dobi oceno zelo perspektivno, perspektivno in manj perspektivno. Vsi mladiči, ki dobijo oceno zelo perspektivno tekmujejo za naslov najlepši mladič razstave.

RAZRED NAJMLAJŠIH (6-9 mesecev)

Mladič lahko dobi oceno zelo perspektivno, perspektivno in manj perspektivno. Vsi mladiči, ki dobijo oceno zelo perspektivno tekmujejo za naslov najlepši najmlajši pes razstave.

RAZRED MLADIH (9-18 mesecev)

Prvouvrščena pes in psica tekmujeta dobita naslov PRM (prvak razreda mladih). Kasneje se pomerita še za JBOB, nato pa se pes/psica, ki je dobil JBOB pomeri s psi , ki so dobili CAC in s psoma, ki sta dobila PRV (prvak razreda veteranov) za BOB (najlepsi predstavnik pasme).

RAZRED VMESNIH (15-24 mesecev)

Prvouvrščena pes in psica dobita CAC, drugouvrščena pes in psica dobita r.CAC. Na državnih razstavah se vsi, ki so dobili CAC pomerijo za BOB, na mednarodnih razstavah pa še posamično psice in psi, ki so dobil CAC pomerijo za CACIB. In na koncu se za BOB pomerita še pes in psica s CACIB-om.

RAZRED ZRELIH (od 15 mesecev naprej)

Tu se pomerijo psi, ki so starejši od 15 mesecev. Prvouvrščeni pes in psica dobita CAC, drugouvrščeni pes in psica pa r.CAC. Pes in psica s CAC-om se posamično pomerita še z ostalimi psi in psicami s CAC-om za CACIB. Nato se pa pes in psica s CACIB-om pomerita še za BOB.

RAZRED DELOVNIH

Tu se pomerijo psi, ki so opravili delovni izpit.

RAZRED PRVAKOV

Tu tekmujejo psi in psice z že osvojenim in potrjenim prvaštvom katerekoli države (mladinski šampionat se tu ne šteje). Kot pri zrelih in vmesnih tu prvouvrščeni pes in psica dobita CAC, nato se z ostalimi psi in psicami z CAC-om, z psom ki je dobil JBOB, in s psoma z PRV-jem pomerijo za BOB (na državnih razstavah) ali pa najprej za CACIB, in nato se za BOB.

RAZRED VETERANOV (nad 7 let)

Najboljši pes in psica lahko dobita naslov PRV. Nato z ostalimi tekmujeta za BOB.

VZREJNI PAR

Tu lahko tekmujeta pozitivno ocenjena pes in psica iste pasme z enim lastnikom. Potegujeta se za naslov Najlepši par razstave.

VZREJNA SKUPINA

Tu lahko tekmujejo 3 pozitivno ocenjeni psi istega lastnika in iste pasme. Potegujejo se za naslov najlepša vzrejna skupina razstave.

Naslovi

JBOB dobi pes, ki je premagal drugega PRM psa iste pasme.

PRM dobita najlepši pes in psica v razredu mladih.

PRV dobita najlepši veteran in veteranka v razredu veteranov

CAC dobita prvouvrščena pes in psica iste pasme v razredu Vmesnih, Zrelih in Prvakov.

CACIB dobita najboljši pes in psica iste pasme.

BOB dobi najlepši predstavnik svoje pasme

BOG dobi najlepši pes posamezne FCI skupine

BIS dobi najlepši pes razstave

IZBOR BIS

MEDNARODNA RAZSTAVA

Pasje razstave - šampionati

Mladinski šampionat Slovenije (CHJ SLO)

• • • 3 kandidature PRM

    • Vsaj en PRM mora biti dosežen na mednarodni razstavi (CACIB).

    • vsak PRM mora biti dosežen pri drugem sodniku.

    • namesto enega PRM lahko uveljavimo tudi en CAC SLO, cče je bil dosežen do 24 meseca.

Šampionat Slovenije (CH SLO)

• • • 4 kandidature CAC SLO.

    • Od prve do zadnje kandidature mora preteči vsaj 366 dni.

    • Vsaj dve kandidaturi morata biti doseženi na mednarodnih razstavah.

    • Vsaka kandidatura mora biti dosežena pri drugem sodniku.

Mladinski šampionat Hrvaške (CHJ HR)

• • • 3 kandidature PRM

    • En PRM lahko zamenja CAC HR, če je bil dosežen do 18 meseca.

    • Te kandidature morajo biti dosežene najmanj pri 2 različnih sodnikih.

Šampionat Hrvaške (CH HR)

• • • 4 kandidature CAC HR

    • Vsaj dve kandidaturi morata biti doseženi na mednarodnih razstavah.

    • Te kandidature morajo biti dosežene pri vsaj 3 različnih sodnikih.